Naj še dodam, da avtorica članka ne navaja točnih podatkov, oziroma so pomanjlkjivi. Na tej gori sem se preizkusil tudi jaz, Andrej Zorman. Bil sem član odprave, tako kot Iki, ki jo je leta 2007 organizirala Irena Mrak iz Tržiča. Kot zgoraj zapisano, nam vreme ni bilo naklonjeno. Sam sem v dobrih štirih tednih, kolikor smo bili pod hribom, zaradi slabega vremena imel le tri priložnosti povzpeti se na hrib pa še to le zato, ker sem v Pakistanu ostal teden dni dlje, kot je bilo planirano. Od tega prvič do enke, drugič do dvojke na 6200 m, tretjič in zadnjič, pa sem poskušal, aklimatriziran le na 6200 metrov, dostopiti na vrh. Žal sem zaradi vremena in moje (neaklimatizirane) počasnosti, moral obrniti na 7500 m. Iki je ostal še en teden dlje, imel je realne možnosti za vrh, vendar so mu člani ruske odprave medtem, ko je bil v bazi, ukradli višinski šotor z vso opremo vred. Tako mu ni preostalo drugega kot sestop… Je pa že pri enem prejšnjih poskusov dosegel višino 7800 m. Nobeden od štirinajstih članov odprave ni dosegel vrha, Irena in Mojca sta dosegli predvrh in presegli višino 8000 m. Vsi smo se srečno vrnili domov.

Držim pesti za lepo vreme, Andy!

Katja P.