Po parih dnevih slabega vremena sva se z Blažem oba strinjala, da je bilo zadosti dežja in da je potrebno poiskat sonce in seveda sneg. Odločiva se za Mangartsko sedlo. Avto pustiva pri Mlinču, dava smučke na rame in že jo mahava po cesti. Po parih ovinkih je bilo zadosti snega, da sva si na noge lahko pripela smučke. Odpirali so se vedno lepši razgledi, Loška stena je bila delno zavita v meglo, kaj kmalu se nama je prikazal tudi s soncem obsijan mogočni Mangart. Zaradi časovne stiske (mudilo se nama je na BOFF) sva dve serpentini pred zadnjim predorom obrnila. Spust je bil po cesti.
Od starega leta smo se poslovili v planinski koči pri Krnskih jezerih, na novega leta dan pa smo se odpravili na Batogniško sedlo. Tura je bila fantastična, varna pred snežnimi plazovi in z zares dobrim snegom – pršičem. Vožnja pa je bila čista poezija, tudi zame, ki še ne obvladam dobro smučarskih zavojev. Ta čudovit dan in prijetna družba sta bila zame najlepše novoletno darilo.
Uživali smo: Nataša, Roli, Blaž, js, Aiwok in Aiga
[nggallery id=210]
Komentarji