V Triglavski steni – Nemški smeri – smo se imeli lepo. Vreme lepo, primerno za plezanje, kljub snegu na Kredarici pred dvema dnevoma je bila stena suha in pod spodnjim pragom je prijal shranjen Štehijev pir iz hladilnika v Bistrici.

Gneče v steni ni bilo čeprav sem že od vstopa gor videl alpinista, ki sta plezala z vrvjo ovito okoli telesa. Misli sem, da plezata nenavezana in bosta vrv uporabila v težjih delih, a temu nisem posvečal večje pozornosti. Potem pa kot strela z jasnega, tri raztežaje pod Nemškim turncem prepleza  mimo mene – prvega v navezi – človek,  ki je imel čez ramo in telo navitih kakšnih deset ovojev vrvi. Za njim sočasno na isti vrvi na razdalji deset metrov prepleza ženska v čeveljcih za na sprehod po mehki travi še deset metrov za njo pa še tretji alpinist, ki je imel na nahrbtniku celo znak Hrvaške GRS.  Ne vem ali sem napisal dovolj jasno in razločno, ampak vsi trije so plezali sočasno BREZ VAROVANJA navezani na eno vrv! Ko sem jih podučil, da je tako plezanje “OPASNO PO ŽIVOTU”, da s plezanjem preko naše vrvi, ogrožajo tudi nas, so nekaj malega “mutili”, potem pa, kolikor sem jih še videl, so se varovali. Upam, da med drugimi alpinisti ne bodo imeli posnemovalcev za  nevaren način plezanja in hiter skupinski sestop čez steno.

Srečno!

Andrej Špiler

Stena v siju lune in jutranjega sonca

Štehi v vodstvu naveze

Hrvaški "specialci", ki so plezali sočasno, brez varovanja

Štehi in Kosi v zadnjem najtežjem delu smeri

Arnika?

Štehi, Špilč, Branč in Kosi na robu Triglavske stene