Letošnje leto je najino jubilejno. In prav nič čudno ni, da sva se odločila praznovati aktivno. Najprej sva speljala kolesarski projekt North Camino (1170 km po severu Španije), ki je bil res nepozabno doživetje. Naj na tem mestu povabim v Bukvarno Ajta, v torek, 19. 8. 2014 ob 20. uri!
Celoletni plezalni trening pa se obrestoval včeraj, saj je Brane za vsako leto svojega življenja v treh koroških plezališčih (Kot pri Prevaljah, Burjakove peči in Matvoz) preplezal eno smer. Ali drugače: 50 let = 50 smeri. Idejo je Brane dobil že pred leti, ko je isto naredil Škofjeločan Cac.
Začela sva še pred osmo v Kotu. K obetavnemu začetku (devet smeri v prvi uri) je veliko pripomoglo tudi čudovito vreme. Letošnje leto je to plezališče veliko manj obiskano, saj je zaradi spomladanskega žleda cesta še vedno neprevozna. Smeri so zato ponekod mahnate in zaraščene. Letošnje obilno deževje pa je tudi naredilo svoje.
In Branetu je do pol enajstih uspelo preplezati sedemnajst smeri. Sledil je kratek počitek med vožnjo do drugega plezališča Burjakove peči. Tam naju je čakala prijateljica Lidija s sendviči, ki si jih Brane ni upal privoščiti. No, jaz varovalka sem zmazala en odličen sendvič, saj se tudi pri varovanju kar prelakaš.
In spet plezanje. Suport ekipa: Lidija, Maja in Ciril ter trije iz živalskega sveta: Iča, Joy in Cofi naju že pričakajo pod steno. Začneva v Rododendronu (6a+). Brane je neumoren. Do treh popoldan prepleza še osemnajst smeri. Spomniva se, da v Črni poteka maraton kralja Matjaža, zato pohitiva, da nama ne zaprejo ceste. Peljeva se mimo prizorišča Mastnega grifa, kjer fantje pridno postavljajo konstrukcijo za tekmovanje, ki bo potekalo naslednjo soboto. Ustaviva se le za nekaj minut. Za počitek ni časa. (Cigi, hvala za en čevapčič. Tudi zato je ratalo. )
Matvoz velja za lažje plezališče, ki pa je po petintridesetih smereh lahko tudi naporno. Brane večino smeri spleza s sprotnim nameščanjem sistemov in tudi izpenja sam (v osem smeri jih je namestil Ciril). Na koncu so najbolj boleči prsti na nogah, saj so ves dan stisnjeni v majhne plezalnike. S sidrišč se v zadnjih smereh spušča kar bos. Magična številka 50 je dosežena. Nazadnje spleza še dve smeri.
»Za dobro mero!« se smeje.
Za konec še nekaj statistike projekta:
– 50 smeri za vsako leto življenja
– skupna dolžina vseh preplezanih smeri: 750 m
– najlažja: 4a
– najtežja: 6c
– povprečna ocena preplezanih smeri: 6a
– čas plezanja: 10 ur (všteti tudi prevozi, počitek, malica in čevapčič pri Cigiju )
Lp, Urša
Bravo Vezi. Ka bo šele čez 50 let :)
Bravo!
Čestitke!!! :-)
Bravo borc!
Brane,
ne moš verjet, da je vse to zraslo iz dobrega Titovega omladinca :)… Čestitke!!!
Hvala za vse čestitke. Blo je res fajn. Bo treba najti nov izziv (no, nekaj je že na vidiku :)). Lojze, za tebe si pa samo želim, da enkrat spregledaš.
Lp, Vezi
pa ka je ratalo iz visokega, slokega tekmovalca s Koroške :)