Na praznični ponedeljek, 27. 4., sva se s Kristino pod Martinim vodstvom odpravila pod Begunjščico, kjer smo preplezali dve s soncem obsijani smeri. Zjutraj ob 8. uri smo se dobili na parkirišču in se odpravili po planinski poti do stene. Na poti do cilja je naju s Kristino čakal prvi test, ker sva morala steno poiskati brez Martine pomoči. To nalogo sva uspešno opravila in že smo si ogledovali, kje potekata obe smeri.
Odločili smo se, da bomo začeli s smerjo Kiklop. Pod steno smo si pripravili vso opremo in začeli plezati. Vse štiri raztežaje sem plezal naprej. Med plezanjem sem tudi zabil nekaj klinov in uporabljal zatiče ter metulje, čeprav je smer opremljena s svedrovci. Najbolj nam je bil všeč zadnji raztežaj, kjer se je bilo treba za napredovanje stisniti skozi preduh v skali. Mene je čakala še večja “nagrada” na vrhu, kjer sem se moral dobro namučiti, da sem potegnil preostanek vrvi, saj je bilo veliko trenja. Ko smo vsi zadovoljno viseli na vrhu smeri, smo se odločili, da gremo še v eno smer, in sicer smer Spominčica, ki nas je čakala kar hitro po spustu po vrvi.
Smer sem spet začel jaz in – vajen čvrste skale v plezališčih – kar hitro z roko sprožil skalo, ki je za las zgrešila Kristino, ki me je varovala (na srečo ni bila v vpadnici in še drevo jo je ščitilo pred padajočim kamenjem). Prvi raztežaj sem nato še bolj previdno nadaljeval in zabil še dva klina. Drugi raztežaj je izbrala Kristina in ga preplezala z odliko. Ker pa ji je na vrhu trenje povzročalo težave, je predala drugi konec vrvi meni. Zadnji raztežaj Spominčice je podoben Kiklopovemu, saj je zelo lep, konča pa se na istem drevesu; in z napornim vlečenjem vrvi zaradi trenja.
Opravili smo že utečen spust po vrvi, si razdelili opremo in odkorakali do parkirišča. Kot bi mignil, smo že stali ob svojih avtomobilih in se zadovoljni odpeljali vsak v svojo smer.
Miha Robnik
P. S.
Miha je kline zabil tako dobro, da je Spominčica zdaj še nekoliko bolj opremljena. V svoji prvi (in drugi) večraztežajki se je odlično odrezal; ravno tako Kristina, ki pa je vodenje naveze tokrat prepustila Mihu. Sumim, da jo je med vožnjo do Ljubelja podkupil … Gozdna
Foto: vsi trije
Bilo je super, odlično mentorstvo, sonček, veliko smeha in brez kač!
Sva pa dobila opozorilo ja, da je v gorah potrebno res ahtat. Si bova zapomnila ;)
Vsi celi, vsi srečni! To je najbolj pomembno :)