Ker v bližnji okolici ta čas ni smučarskih presežkov, temparature pa se že nekaj časa gibljejo pod lediščem, smo se v nedeljo Leon, Daša in Grega znašli pod Vršičem, vsi z istim namenom… preplezati kak slap.
Ker sem bolj slabo spal, parkirišče pred Kočo na gozdu pa je itak že bilo čisto polno, kar je pomenilo, da tako ali tako ne bomo prvi, sem rekel, da bomo začeli s kofetom.
Tako smo po jutranjem ritualu zarinili proti Centralnemu slapu pod Prisankom. Za cilj smo imeli Centralni ali Desni slap. Čeprav so nas naveze pod »centralcem« vabile vanj, smo na koncu izbrali desnega.
Prva dva cuga sta postregla z uživaškim plezanje po ne preveč zahtevnem terenu pokritim z ledom, ki je bil na nekaterih mestih dokaj tanek. V tretjem cugu smo potrdili informacijo, da zavesa ni narejena, kar je od nas zahtevalo obvoz po desni strani. Ker s seboj nismo imeli robe za varovanje v skali, je bil obvoz na določenih mestih kar siten, vendar smo vseeno z njim opravili brez večjih zapletov.
Ko smo prišli nazaj v slap, pa se je pred nami pojavil raztežaj, ki je bil najlepši in tudi najbolj pokonci. Kaj hitro smo vanj zarinili in se na vrhu na štantu smejali od veselja.
Sestop smo opravili s spustom po vrvi. Na vstopu zvili vrvi in odhiteli do avta.
Bila je super izkoriščena nedelja. Vsi smo sklenili, da še ponovimo. Upam, da prej, kot drugo leto
Navezo je vodil Leon.
Komentarji