Imst je čudovito mesto na Tirolskem, ki se ponaša s komaj leto staro, zunanjo plezalno steno, kjer je lani potekalo evropsko prvenstvo v športnem plezanju. Letos pa je bila ta stena prizorišče kar dveh tekmovanj za mlade plezalce. 12.8 – 14.8. je tu potekala 3. tekma za evropski mladinski pokal, le 11 dni kasneje pa še svetovno mladinsko prvenstvo. Na obeh tekmovanjih sva barve Slovenije zastopala tudi Gregor in jaz.

V petek 12.8. smo se odpravili (če citiram našega selektorja Boruta Kavzarja) na našo prvo misijo v Imst. Zaradi velike ekipe – na tretji tekmi EMP (Evropskega mladinskega pokala) je tekmovalo je vsega skupaj 23 Slovencev in Slovenk, smo prvič spali na dveh različnih lokacijah. Večina nas je bivala v že dobro poznanem hostlu Romedihof, kjer smo nastanjeni vsakič, ko pridemo v Imst, ostalih nekaj pa v Arei 47 – majhni vasici lesenih hišk z vodnim parkom in plezalno steno v bližini.

Še dobro, da je stena zgrajena tako, da večino dneva sama nase meče senco, saj bi sicer plezali na soncu, ki je neusmiljeno pripekalo ves konec tedna. Zaradi toplote se proti popoldnevu pričnejo plošče stene stiskati, zato se nekateri oprimki pričnejo vrteti (kar se je pogosto dogajalo, ko smo bili v Imstu na pripravah). Tokrat se je eden od stopkov obrnil v naši kvalifikacijski tekmovalni smeri in to ravno slovenski tekmovalki. (Obrnjen oprimek je tehnični incident, zato lahko tekmovalec ponovno pleza smer od začetka.)

Z Gregorjem nisva bila zadovoljna z najinima rezultatoma, saj sva oba vedela, da bi lahko plezala bolje. Gregor je osvojil 14. mesto, jaz pa 17. Slovenija je imela 8 finalistov, od tega so kar štirje osvojili medaljo. Slovenci smo se izkazali kot eni od najglasnejših navijačev in Domnu Škoficu na čast je v Imstu odmevala Zdravljica. Podrobnejši rezultati so na IFSCjevi spletni strani: http://www.ifsc-climbing.org/result?page_name=result&header=latest+result&w_rkey=11EYC_IM

Na podlagi rezultatov tekme je selektor Borut izbral 18 najboljših tekmovalcev, ki bodo zastopali Slovenijo na svetovnem mladinskem prvenstvu. Čas, ki je ostal do tekme smo porabili za zadnje priprave in reprezentančne treninge, ki so kot vedno potekali na veliki steni v Šmartnem pri Litiji. Pogoji za trening so bili odlični, saj so nas vedno pričakale nove smeri. V polni pripravljenosti smo v zadnjem tednu počitnic zopet krenili proti Tirolski … Tokrat smo bili nastanjeni vsi v istem hostlu. Prispeli smo v torek in do začetka tekme v četrtek smo imeli še dan počitka. Majhna skupinica nas je odšla v Innsbruck na ogled smučarske skakalnice ostali pa so dan preživeli v vodnem parku Area 47. Zvečer smo imeli, kot pred vsako tekmo, sestanek in (po)delitev štartnih številk. Zjutraj smo se odpravili na prizorišče kjer nas je čakala prva kvalifikacijska smer. Tekmovalcev je bilo ogromno, čakanje pa je bilo zelo naporno in stresno. Ko smo se vrnili v hostel smo s skupnimi močmi skuhali kosilo in sledil je popoldanski počitek. Ob sedmih zvečer nas je čakala predstavitev ekip. To izgleda kot na olimpijskih igrah – Jure je nosil zastavo in mi smo ponosno odkorakali en krog :) Potem smo poslušali govore različnih pomembnežev (predsednika IFSC, župana Imsta… ). Povedali so veliko zahval in mnogokrat poudarili, da je NAJLEPŠE BITI DEL TAKEGA TEKMOVANJA IN ZASTOPATI DRŽAVO V SVETU! Naslednji dan nas je čakala druga kvalifikacijska smer. Seštevek obeh rezultatov je izbral 26 najboljših, ki so se uvrstili v polfinale. Gregor je na koncu osvojil 27. jaz pa 29. mesto in oba sva ostala brez polfinalnega nastopa. Sobota je bil veliki dan! Jutranji polfinale je bil izjemno mrzel in deževen vendar se je proti večeru vreme izboljšalo tako da smo imeli finale pod čudovitim zvezdnatim nebom. Slovenija je imela 4 finaliste in najglasnejšo navijaško ekipo na svetu!!! V kategoriji mladincev je naslov svetovnega prvaka (že drugo leto zapored) osvojil Jure Raztresen. Ko pa so bili na vrsti kadeti in je Domen Škofic ugnal vso konkurenco smo imeli že čisto razbolela grla … Vrhunec večera je bila podelitev. Naš zborček je pod vodstvom Urške Vezonik na ves glas dvakrat odpel Zdravljico – bili smo edina država ki smo na ves glas prepevali himno. In potem še presenečenje večera … Slovenci smo v skupnem seštevku zasedli 2. MESTO! Za ta dosežek nam je čestital celo sam minister za šolstvo in šport.

Zdaj pa komaj smo bili dva dni doma, že je bilo treba v šolo. Gregor se je ravnokar vrnil s priprav v Švici, kjer so trenirali za boulder tekme evropskega mladinskega pokala, ki bodo v septembru. Jaz v tej kategoriji ne tekmujem na mednarodnih tekmah. Ostala tekmovanja pa bodo na sporedu šele proti sredini oktobra.

Lp Živa