Kot vsak začetek odhoda na Raduho se je tudi ta začel pri kmetiji Bukovnik. Do koče na Grohotu sva izbrala »zabavno pot«, pot skozi gozd, in od koče GRS dalje začela pihati in puhati v hrib. Uspelo se nama je izogniti žgočemu soncu ter še v senci priti pod steno.
Izbirala sva med smerema Plate in ZZ, ker pa Zdravko še ni preplezal Plat, sva izbrala prav te. Na odločitev je vplivalo tudi to, da sem Plate preplezal pred kratkim in da mi je bil potek smeri jasen. Tokrat sva namreč plezala brez bolj izkušenega člana in sva se hotela izogniti morebitnim zapletom. Kljub temu da je smer navrtana, sva poleg vzela nekaj pomičnih varoval in kakšen klin. Ob začetku smeri sva uredila vrvi, si nadela pasove in opremo ter začela plezati. Začela sva s prečnico v desno, dva raztežaja do plat. Po platah sva imela dva raztežaja odličnega plezanja, kjer so se pomična varovala izkazala za precej uporabna, saj so zmanjšala razdaljo med redkimi svedrovci in klini. Nato naju je prečnica pod previsom vodila v desno, v travnat svet do sidrišča. Ker je bilo vrvi še dovolj, sem se odločil, da nadaljujem naprej. A po nekaj metrih se je ustvarilo takšno trenje, da je bilo treba narediti sidrišče na bližnjem drevesu. Nato sva nadaljevala navzgor do Knežjega kamna in levo do vrha.
Smer ni pretirano dolga in ni pretirano težka, je pa zelo lepa in ponuja res lepo plezanje po kompaktni plošči. Za plezanje sva potrebovala 3 ure in preplezala sva 7 raztežajev. Morda nekoliko veliko časa in raztežajev za smer z oceno V/IV, 185 m. A vse sva naredila sama, uspešno in varno preplezala smer ter si dokazala, da nekaj pa že znava in zmoreva.
Domen Harnik
Komentarji