Od prejšnje ture (Klemenča peč) je minilo nekaj več kot tri tedne, tečajniki pa smo vseskozi pričakovali novo skupno turo  – plezanje v Raduhi. V načrtu je bil dvodnevni “mini” tabor, na katerem bi spoznali manever reševanja padlega soplezalca in seveda tudi plezali. Žal nam ga je zagodla slaba vremenska napoved, zato se je (komajda, več v nadaljevanju) izpeljala enodnevna tura.

Dobili smo se v zgodnjih jutranjih urah (6.00) pred Mercator centrom na Ravnah. Na hitro smo se razporedili v naveze in nadaljevali pot proti Bukovniku. Bolj kot smo se približevali izhodišču naše ture, bolj se je kisalo tudi vreme, med vožnjo nas je tako pozdravilo tudi nekaj dežja.

Vreme se je malenkost izboljšalo, zato smo pričeli z vzponom. Na Grohotu smo naredili krajši postanek, a smo se kar hitro odpravili proti vstopom v smeri. Glede na naveze smo si izbrali različne cilje, vendar smo jih tekom dostopa malce spremenili, ker nas je namočila krajša nevihta.

[singlepic id=3016 w=320 h=240 float=right]

Na dostopu smo še nekajkrat premlevali “A bi, al ne bi?”, pa smo se na koncu vseeno zagnali vsak v svojo smer, tudi vreme se je izboljšalo.

Plezalo se je:

Domen, Nace – Vetrne police

Vinko, Blaž – Vetrne police

Stanko, Anja – ZZ

Ivan, Metka – Smer pojoče travice

Franc, Joc – Desno od vetrnih polic

Andrej in Martina sta načrtovala vzpon v Stanetovi zajedi, a sta se zaradi (pre)mokre skale po zavarovani poti povzpela na vrh Raduhe. Podobno se je zgodilo tudi Dejanu in Janu, ki sta načrtovala vzpon v Platkah. Obrnila sta po dveh raztežajih.

Ob pijači ali dveh smo na Grohotu analizirali vzpon (in še mnogo drugih stvari) in popoldne zaključili drugo skupno turo.

[nggallery id=145]

[slideshow id=145]