Že kar nekaj časa je minilo, od kar sva si nazadnje privoščila malo daljši oddih. Sicer je tudi ta oddih trajal samo 4 dni, ampak je pasal, kot bi bil ˝ta pravi dopust˝ :). Obema se je luštalo morskega lufta, zato sva se odločila, da greva pogledat na otok Krk, natančneje Baško. Plan je bil, da vzameva s seboj plezalno opremo, kajak, visečo mrežo in knjige…. Na koncu je bilo uporabljeno vse, razen knjig – no, plezalni vodniček je bil obvezno čtivo :). Prvi dan sva plezala v Portafortuni. Skala tu je res fantastična, smeri lepe, plezljive, dobro navrtane… direkt zame :). Ker sva bila bolj pozna, sonca v plezališču ni bilo več, je pa veselo pihala burja. Ker se nama je res luštalo sonca, sva drugo jutro že zgodaj štartala plezat, tokrat v plezališče Belove stene. Tu je skala bolj ostra, blazinice veselo pojejo od bolečin, ampak je vseeno fajn. Dan je hitro minil v dobri družbi, pasjem laježu in vetru v laseh. Naslednji dan sva šla še enkrat v Portafortuno, saj nama je bilo to plezališče najbolj všeč. Utrujena od plezanja sem Blažu predlagala, da greva naslednji dan hodit po otoku. Iz Baške sva šla do rta Škuljica, nasproti otoka Prvič. Pot je lepo speljana in ponuja veliko različnih destinacij po neskončnih grebenih. Na poti nabereva še nekaj dišečega žajblja, popaseva ovčke, Blaž se je ofrišal v morju in preplezal par linij– dws, js pa veselo polnila baterije na soncu. Ker je bilo sonce še dokaj visoko, ko sva se vrnila do avta, sva na plaži napeljala visečo mrežo, aktivirala kajak in užila še zadnje trenutke pred sončnim zahodom.

Sobotna Uršlja Gorenjska in Dolomiti