So se meseci zvrstili

in mi kosti zadovoljivo zacelili.

Da vidiva, če to drži,

sva z Juretom preverila v Begunjščici.

Poznani in opremljeni smeri,

Kiklop in Spominčica,

sta bili uresničeni nameri,

ki dali sta mi upanja.

 

 

 

Meseci ždenja v krdelu potomcev volkov

za mačko so boj za preživetje

in za znanstvene razprave snov.

A ker bolj kot pisanje razprav

za notranji mir pomaga hrib ta prav,

je mačka na Grohat skočila

in tam sama eno noč prebila.

Pa greva v Lanež,

sva s Petro drugo jutro sklenili,

in se za (mogoče) prvo ponovitev

Ginesa in brusnic opremili.

Anza pravi, da sva smer kar prav ocenila,

da je le zame zaradi plezalne abstinence (in EMŠA)

tisti minus izgubila.

Sama jama brez štrika naju je zamikala,

a zaradi mokrega kamina

in mojega slabega spomina

se možnost nadaljevanja desno je svetlikala.

Po Benu sva en del nadaljevali,

Potem pa nove možnosti za vrh iskali.

Malce po travah, veliko po skalah,

po poličkah in ponekod skoraj stopničkah

sva v ruševju vrha Laneža končali

in smer kar PM poimenovali.

 

Spominčico (4c) in Kiklopa (5a), oba ca. 150 m, v Begunjščici sva 30. maja obiskala Jure K. Čokl in Marta Krejan Čokl, Brusnice z ginesom (V-/III-IV), 100 m, in PM (III-/I-II, solo), v Lanežu pa sem preplezala s Petro Potočnik v nedeljo, 28. junija 2020.

 

Marta Krejan Čokl- Gozdna