Do letos sem v Tamarju oz. v slapovih tam okoli preživljala zgolj redke zimske urice, potem pa me je v roke dobila Tinca … Govorim o izpitni turi, ki sem jo opravila z njo v Veliki Mojstrovki. Tinca je izbrala Kovinarsko smer, od koder je krasen pogled v Tamar, navrgla pa je še par “imen”, ki pomenijo čudovito plezanje, s tem da sta mi eno teh imen tam okoli predlagala še dva alpinista (lahko bi rekla kar dve muzi ;) ).
Šite nad Tamarjem
Ker verjamem in zaupam bolj izkušenim, sem v soboto blizu polnoči v koči v Tamarju že brala opis in študirala skico smeri. Po dolgem času sem se spet navezala na vrv z novogoriškim gamsom, in sicer v smeri Belač-Zupan v Šitah.
V koči se alpinistov ni ravno gnetlo, kljub temu pa nas je tri četrtine vseh imelo s sabo skico iste smeri. Po svoje v redu, ker sva lahko midva poležala malo dlje – le zakaj bi se gnetli pod steno: pod steno sva prišla malo prej, preden je zadnji od štirih TAM-ovcev zgrabil za prvi grif.
Naveza pred nama
Ob pogledu na Šite in potek smeri mi ni zgolj na misel prišla angleška enakoglasnica …
Nemogoče je, da človek med plezanjem ali pa vsaj na “štantih” ne bi parkrat pomislil na prva dva, ki sta lezla tam čez! In bil hvaležen vsem, ki so pustili kline notri! Vsekakor pa jih moraš imeti nekaj s sabo in tudi metulji so ena krasna pogruntavščina. Glede na gnečo in salve kamenja, ki so prihajale iz zadnjih dveh raztežajev originalne smeri, sva se odločila, da zlezeva ven po desni strani, kjer je potrebno malo več iskanja, vendar se, ko je police skoraj konec, v primerjavi s plezanjem nižje doli, sprehodiš do vrha stene.
Potem pa je izginil za vogal ...
Zadovoljna sredi "cuga" na udobni polički, kjer sem naletela na Štajerca
Na sestopu tam čez Jalovčevo škrbino pa spet ne gre, da človek ne bi pomislil, da imajo planinci (pohodniki) pa res j…! Kar izpostavljena je tista pot tam nad ozebnikom.
Nad Zadnjo Trento
Intenzivnost doživetja pa pričakovano raste in vzbuja želje po še. Kaj želje, hrepenenje!
Komentarji