Že četrtič v Franciji, pa se mi je prvič zdelo, kot da sem na drugem planetu. Sploh nisem verjela, da so lahko kje tako fascinantne gore in takšna količina gorskih verig na kupu.

Kot se za dopust spodobi, sva vsak dan plezalo tisto, česar se nama je zluštalo.

Prvi dan sva zaradi neprespane noči raje ostala le pri balvaniranju.

Za prvo dolgo smer sva si izbrala eno izmed tamkajšnjih klasik Two Hot Men, 6a.

Smer naju je popolnoma navdušila. Je perfektni uvod v tamkajšnjo plezarijo, saj te spoprijatelji s klasičnimi platami, kjer si že v 4a-jih brez vseh oprimkov in je edina možnost plezanje na trenje. Čisti užitek :D. Je pa pametno, da se nanje navadiš v lahkih smereh, da te kaj težjega ne spravi v brezizhoden položaj.

Tretji dan sva šle z mamo do koče (3170m) pod vrhom štiritisočaka Barre des Ecrins. Za obe je bil to višinski rekord in prvič hoja po ledeniku. Fenomenalno okolje in razgledi.

[singlepic id=826 w=320 h=240 float=center]

[singlepic id=827 w=320 h=240 float=center]

Četrti dan mi je Andraža uspelo prepričati za tamkajšnjo najbolj znano smer (v vodničku ji je namenjen slavospev čez celo stran) La Snoopy, 6b+.

Prvih nekaj raztežajev naju ni najbolj navdušilo. Sicer lepo plezanje v trdni skali, navrtano čisto po gorsko, a nič posebnega. Tako vse do najtežjega raztežaja približno na polovici smeri. Tipična platka z majhnimi krimpki – za Andraža sprehod, zame premalo moči v prstih in 1 poteg za komplet in že sma veselo malcala na udobnem štantu. Naslednji raztežaj pa je očitno nagrada za splezan detajl. Sanjska poka, ki je ni in ni konca, ob pravilnem opornem plezanju so oprimki same šalce…. Definitivno najlepši raztežaj kar sva jih kdaj plezala… prav za vriskat. Zdaj vsaj vem, zakaj se pravilna tehnika opornega plezanja na izpitu za inštruktorja tako poudarja. ;) Do vrha sledi še nekaj lepih lahkih (plate, kaj pa drugega) raztežajev, le izstopna je malo težja, sploh če te ujame dež.

[singlepic id=841 w=320 h=240 float=center]

Za izbiro zadnje smeri je bil zadolžen Andraž in želel si je nekaj kratkega in malo težjega. Ko sva prišla v prvo smer, se je ena naveza ravno pripravljala na vstop in ko sva gledala »hitrost« prvega plezalca, sva raje zamenjala cilj. Andraž je zaplezal v 6a+ platko sosednje smeri. Smer je bila zame daleč pretežka in tudi Andraž ni bil navdušen nad tem, da je bil to najlažji raztežaj smeri. 2 smeri pač nista dovolj, da bi se navadil hoditi na trenje brez oprimkov za roke po 80° platah.

Sestopila sva in zaradi ogromno zapravljenega časa izbrala nekaj lahkega Chaud Biz, 5c.

Smer je uživaška, spet same plate, a za spremembo z detajlom v previsu, ki pa ni pretežak.

[singlepic id=844 w=320 h=240 float=center]

Potem nas je eno noč pralo in ker se zjutraj še kar ni razkadilo, smo se šli turiste in se odpeljali do Gapa, ter nazaj čez nekaj prelazov prek Briancona v Argentiere, kjer smo si ogledali zaključek balvanske tekme Tout a Bloc.

[singlepic id=828 w=320 h=240 float=center]

Naslednji dan smo spakirali in se odpeljali v La Grave, čez božanske prelaze, gore nad 3000m se kar vrstijo na obeh straneh ceste. In to kakšne gore! Sama kompaktna skala, odsekani vrhovi, navpične stene… Kraj, kamor bi se lahko brez premislekov takoj preselila, če bi imela priložnost.

[singlepic id=829 w=320 h=240 float=center]

In končno je prišel čas za najino najbolj želeno turo, enega izmed vrhov v masivu La Meije. Za začetek najlažje dostopni:

Le Râteau (Z vrh; 3769m); PD, III

Gondola te pripelje na 3211m visoko sedlo Col des Ruillans. Od tam pa je približno 2h vzpona, večinoma po dokaj strmem ledeniku, vršni del pa je lahko plezanje v skali II do III stopnje. Vrh je prav idealen za vodniške naveze, zato je izredno oblegan. Ker pa sva plezala brez vrvi, sva jih brez težav prehitevala. To je bil za naju prvi pravi alpski vrh in navdušenje je bilo samoumevno. Razgledi na vse 4 strani so bili fantastični. Kot na dlani je bil celo Mont Blanc.

[singlepic id=830 w=320 h=240 float=center]

[singlepic id=831 w=320 h=240 float=center]

[singlepic id=832 w=320 h=240 float=center]

[singlepic id=833 w=320 h=240 float=center]

Ker sva bila v dolini par ur prej kot sva pričakovala po urnih postavkah, smo se odpeljali pogledat še Chamonix. Če se nama je prej Mont Blanc tako prijazno nastavljal, pa se je zdaj vztrajno skrival za meglicami. Ob vseh neokrnjenih dolinah in gorskih vasicah, ki smo jih videli v parku Ecrins, smo bili še enkrat več razočarani nad dejstvom, kako lahko turizem povsem uniči ves čar narave.

[singlepic id=835 w=320 h=240 float=center]

Ponoči smo se odpeljali naprej do z Andraževe strani že nekaj let tako zaželjenega Fontainebleauja. 2 dni balvanov v 4 različnih sektorjih so nas prepričali, da je Font res nekaj fenomenalnega, prav vsak plezalec si najde izzive primerne svojim sposobnostim in ker so oblike balvanov tako zanimive, ti vsak posebej predstavlja izziv. Tudi če ne maraš bolderiranja, ti bo tukaj zagotovo všeč. Plezali smo po najbolj znanih sektorjih (Bas Cuvier, Franchard Cuisinere, Elephant, Roche aux Sabots). Andraž je poizkusil nekaj klasik (Biceps mou, Holey Moley, Aerodynamite, Helicoptere, Carnage, Sale Gosse…), jih nekaj preplezal in nekaj pustil za drugič.

V Bas Cuvieru smo po naključju srečali Gregorja Šeligo – Šelija, ki je Andražu z veseljem razkazal najlepše tamkajšnje balvane. Andraž pa je bil sploh vesel, da je lahko cel dan plezal težke stvari v družbi tako dobrega balvanista.

Po 10 dneh plezanja za sabo je bilo 2 dni dovolj, da roke niso več zdržale, zato smo raje spakirali in še pred dežjem odšli domov.

[singlepic id=837 w=320 h=240 float=center]

[singlepic id=839 w=320 h=240 float=center]

Rezultati 10 dni:

Two Hot Men; 180m; D+/TD-, 6a

La Snoopy; 280m; TD-, 6b+(Andraž NP, jaz 1x A0)

Chaud Biz; 180m; D, 5c.

Le Râteau (Z vrh; 3769m); PD, III

Andraž je plezal balvane do 7b tako v Ailefroidu – Petrolland, kot tudi v Fontu – Biceps mou in kar nekaj 7a, tudi na flash.

Čeprav se še ni zgodilo, da bi šli 2 leti zapored na dopust na enak konec, so naju letos tamkajšnje gore tako navdušile, da bova drugo leto skoraj zagotovo poskušala izpolniti cilje, ki sva si jih tokrat le nagledala.

Prvi izmed njih je definitivno glavni vrh La Meije.

[singlepic id=847 w=320 h=240 float=center]