Minilo je že kar nekaj časa odkar sem nazadnje napisala članek, nekdo mi je enkrat rekel, da je dobra novica le sveža novica. Kljub temu, mislim da je prav, da nekatere zgodbe ostanejo deviške, zapisane le v našem spominu, ali pa na kosu papirja. Veliko teh se je v preteklem mesecu zgodilo. Mogoče se je moje pojmovanje tega gorskega sveta tudi nekoliko spremenilo. Filozofija ostaja podobna, le nekoliko okrepljena. Vesela sem da lahko stopam v tem svetu, tipam za neokrnjenimi kotički. Bolj kot je nekaj skrivnostno in nedotakljivo, slajše je.

Zgodba torej naj ostane zgodba zase, veliko pa lahko povedo fotografije.

TABOR MLADIH ALPINISTOV V KOPNI SKALI NA KAMNIŠKEM SEDLU

Ta vikend je na Kamniškem sedlu potekal tabor za mlade alpiniste. Udeležba je bila visoka, prav tako pa je bila visoka želja po plezanju predvsm pa po pridobivanju novega znanja, spoznavanja novih ljudi, širjenje obzorja, ki si ga, če si konstantno v navezi z enakimi ljudmi enostavno nemoreš razširiti.

V petek, okoli četrte ure smo jaz, Žiga ( Ak Črna), Alenka(Ak Rinka), štartali s parkirišča pod slapom Rinka. Čeprav je bilo na začetku mišljeno, da gremo z druge strani smo dan prej izvedeli, da se je pokvarila žičnica. Če povem po resnici sem nekako navijala, da gremo po tej strani, saj je pot mnogo bolj lepša in razgledna. Izmed drugih tudi zato ker je to pač “dober trening” ( to je potem postal eden izmed glavnih sloganov tabora poleg “mamo mi to”).

Na poti smo srečali tri kozoroge, dva izmed njih sta imela zares dolge rogove, lahko bi ju poimenovali kar alfa kozoroga.

Na sedlo smo prispeli ravno pravi čas, saj so v koči že bili nekateri udeleženci tabora. Najprej smo se seveda bolj sramežljivo spogledovali, ampak je to trajalo samo dobrih 20min ,nato pa smo se že “udomačili”. Družba nebi mogla biti boljša kot je bila. Nisem pa si mislila, da bo moj posnetek z objave Nemška in še kaj postal tako “znan”. Namreč že takoj ko smo prispeli so se pošalili z znanim stavkom ” v grapi je led, faki*$% led”. Iskreno me je postalo kar malo sram.

Skratka ko smo se zbrali vsi, vključno z inštruktorji smo imeli večerjo. Na koči imajo prav zares dobro hrano.

Sledil je spoznaven večer, po tem pa smo se že razdelili v naveze. Naveza smo bili jaz, inštruktor Matko(Matevž) in pa Tin( Ao Jesenice). Za prvi dan je bila napoved sicer nekoliko slabša, v popoldnevu so bile napovedane nevihte. Že ob jutranjem pogledu na hribe so se z dolin prikradle meglice, zato sta Planjava in Brana le na vsake toliko nerodno pokukale na plan. Naš prvi cilj je bil X steber planjave ( IV/III-220m), smer za naše hribe postreže z odlično skalo, v detajlih, drugače pa tako vsi poznamo karakteristiko naše skale v trojkah. Smer je res dobra, glavni del smeri poteka v drugem raztežaju, po nekakšni rampi v kateri lahko nameščamo veliko premičnih varoval (frendi,jebice). Drugi del, ki je bil tudi zelo lep, le nekoliko bolj naložen pa je potekal na koncu tretjega raztežaja po strmem kaminu. Smer ima sicer 550m ,ampak vsi zanimivi deli potekajo v teh 220ih metrih. Ko smo začeli pripravljati spust po vrvi, so nas že začele spremljati prve kapljice, megla je postajala čedalje bolj gosta. Spust po vrvi je bil res zabaven, saj dejansko abzajlaš v zraku, brez kakršnegakoli stika s podlago. Po tem je sledil še en abzajl. Nato pa hitro v kočo na kosilo in kovati plane za popoldan.

Vreme sicer ni bilo ravno najbol obetavno, na pogled, čeprav je radarska slika kazala drugače. Rzenik je izgledal zelo temačno. Odpravili smo se v merkantno zajedo Brane ( V-/IV 140m)

Smer je zelo lepa, mi smo si izbrali drugačno vstopno varjanto, ki je za raztežaj oz dva daljša kot prvotna smer. Varjanta poteka po rampi in nato z luknje po krušljivi štirici ter prečnici do prvotne smeri. Od tu naprej je plezarija zelo lepa. Naslednji raztežaj poteka po strmem kaminu, s tako dobro skalo, da se ti smeji. Nato smer preči v levo po malo bolj krušljivi prečnici in lažjem svetu prispemo do prav prijetne poličke. Od tukaj naprej pa se začnejo “težave”, ki pa niso težave, ampak ena izmed lepših plezarij, ki sem jih v naših hribih doživela. Raztežaj najprej poteka po strmem odseku, nato pa preči v levo v prečnico, nad katero poteka zelo velika streha, pod streho pa je skala odrezana tako, da v prečnici najdemo zelo dobre oprimke. Zelo zračna, a tako lepa prečka! Noro

Tudi naslednji raztežaj je lep, smer se potem združi z Branino Šijo, po kateri lahko gremo na vrh, lahko pa sestopimo, mi smo si izbrali kar drugo varjanto.

V koči nas je že čakala odlična večerja.

Po večerji je sledilo predavanje Janeza. Predstavil nam je osnove alpinizma bi lahko temu rekli, diskusija je bila zelo poučna, saj je govoril z lastnih izkušenj. Tudi ostali inštruktorji na taboru so za sabo imeli že ogromno norih zgodb. Najbol v spominu mi bo zagotovo ostala tista s K2.

Po predavanju je sledila še vsesplošna plezalna debata, ker pa je vprašanj z moje strani bilo neskončno mi je bilo že malo nerodno. Ta večer smo se bolj hitro odpravili spat.

Jutro je bilo brez samega oblaka, časa pa nismo imeli prav veliko, zato smo se podali v krajšo smer in sicer v Poševno zajedo v Planjavi ( IV/III-120m)

Smer je brez kakšnih posebnosti,dokaj hitro smo bili na vrhu nato pa abzajl skozi graben in do koče.

Sledilo je kosilo in pa del, ki ga sama nemaram preveč, torej del kjer se je treba posloviti. Res smo se dobro ujeli, od prvega ter do zadnjega, vključno z inštruktorji.

Rada bi se zahvalila organizatorju Janezu in pa pzs-ju. Zahvalila bi se tudi vsem inštruktorjem za kooperativnost. Seveda ta nebi bila tako velika, če tudi mi nebi pokazali veliko zanimanje po znanju. Energija je res kar kipela od nas, vprašanj ni zmanjkalo. Se pa v kratkem spet vidimo ;)

To je bil moj prvi tabor, prijavnico sem sicer oddala v strahu, ampak se je izkazalo za eno izmed boljših odločitev. Na še mnogo tako dobro izpeljanih taborov

Zdaj pa hitro nabirati dobre vzpone, da jih bo dovolj za še kaj “resnejšega”;)

Neaktualna objava