Teden pred 1. majskimi prazniki smo planirali »visoko pot« iz Chamonixa do Zermata.

Štartali smo na zgornji postaji gondole Grand Montets od koder smo odsmučali proti ledeniku Argentier in ga prečili. Nato smo se povzpeli na sedlo Col du Chardonnet, »apzajlali«, se na smučeh zopet spustili nižje za 150 višincev, premagali še sedlo Fenetre du Saleina in preko platoja prispeli do Trient Hut (3180m), kjer smo po 2 pivih kljub vlažnim odejam čudovito spali.

Naslednje jutro sta nas prebudila veter in sneg. V megli in snegu smo odsmučali najprej po zgornjem delu ledenika Trient, nato pa se povzpeli na sedlo Col des Escaldies od koder je sledil baje eden najlepših spustov na turi po dolini Val d’Arpette do Chamepexa.

Tu se je naš Haute Route za to leto na žalost končal, saj je sledilo 3 dni slabega vremena z neprestanim sneženjem.  Novozapadlega snega je bilo okoli 120 cm. Odločitev, da se vrnemo v Chamonix je bila pravilna saj se čez 3 dni iz Mont Fort Hute (naše predvidene naslednje postojanke) v dolino s helikopterjem odpeljali Američane, ki so se odločili pot nadaljevati in so ostali ujeti na koči, snega za nadaljevaje pa je bilo preveč. Dan za nami,  je 25 turnih smučarjev odnesel plaz na ledeniku Trient, kar je našo odločitev o ne nadaljevanju potrdilo kot pravilno.

 Naše druženje smo nadaljevali z dvema dnevoma ždenja v Chamonixu, nato pa smo v spremenljivem vremenu 1 dan smučali na smučišču Grand Montets, po  pršiču –popoldne že po jugu,  zadnji dan pa smo iz Agil du Midi presmučali še ledenik Valley Blanc, kjer pa na srečo vreme po več kot 1m pršiča res ni razočaralo.

Drugo leto se vrnemo in turo dokončamo.

Fižola, Andy, Klavž, Boris, Zapi.  …  pa še naš šofer Grega.