Moja želja, da s turnimi smučmi prečkam osrčje Alp, je stara približno 25 let!
Maja 2009 smo se morali Boris,Simon, Zapi, Andy in jaz po 2.etapi Visoke poti ( Grand Monet – Argentiere – Col de Monet – Trient – Champex + Valle Blanche) zaradi poslabšanja vremena umakniti. Obljubili smo si, da bomo zimsko prečenje Alp od Chamonixa do Zermatta dokončali!
- Iz ekipe je nekaj dni pred odhodom žal izpadel Andy – na zadnjih snežnih pripravah si je zlomil ključnico.
7.4.10 zvečer smo odpotovali v Švico, v La Chable, kjer smo pustili avto. Z gondolo smo se v meglenem dopoldnevu dvignili do Col des Gentianes (2950 m). Preko dveh sedel ( Col de la Chaux, Col de Momin) smo v popoldanskih urah prismučali do koče Prafleuri ( 2662m), kjer smo prvič prenočil.
9.4.10 je bil prekrasen sončen dan in etapa preko Col de Roux ter doolga prečka nad jezerom Lac Dix ter vzpon do koče Dix ( 2928m) je bila fantastična.
Tudi 10.4. nam je bilo vreme naklonjeno. Mrzlo jutro, brez oblakov, sonce, neskončni turnosmučarski tereni in sklenjena veriga gora….prečkali smo ponovno dva prelaza ( Col de la Serpentine, Col du Brenay), se povzpeli na Pigne d Arolla ( 3772m), najvišjo točko Haute Route ter po pobočju uživaško odvijugali 600 m nižje do koče Vignettes( 3160m).
11.4. je vreme, kljub slabši napovedi, še vzdržalo!!
Zadnja etapa s tremi prelazi ( Col d Eveque 3382m, Col du Mont Brule 3213 m, Col de Valpelline 3557m) in prečkanjem petih ledenikov je res KRALJEVSKA! 30 km poti in 2700m spusta do Zermatta.
Na Stafelalp pod kuliso severne stene Matterhorna je Zapi sicer zaigral na kitaro in zapel, a sredi trde Švice smo zaslužen pir pošteno plačali.
Franc P.
Super. Franc upam da se ti uresničijo še vse preostale želje. ČESTITKE!
Res ste VSI asi.Čestitke vsem. Veronika
Samo take kulise pa Zapi v svoji pevski karieri res ne bo imel vlkokrat – al pa. Mogoč pa ga najame kak alpski manager Hans?
Hans me je že klicu :), sam nimam cajta@DOMEN
Hans me je že klicu, ampak sej veš, da rajš s škijam klamfam kot brenkam,
pa še cajta ni za vse :)