Za konec tedna so tik pred zdajci vremenarji spremenili slabo napoved in res je prišla na vrsto lepa sončna nedelja. Z našim načelnikom Domnom sva vstala nekoliko prej kot po navadi in se odpeljala do Lienških Dolomitov. Od parkirišča pri Dolomiten Hutte do stene je približno ura in pol hoda. Ravno prav, da se človek ogreje bi rekel, če ne bi bilo jutro tako hladno. Na Meteoblue so za zjutraj napovedali le 6 stopinj in res je bilo hladno v roke že preden sva potipala skalo. Stena Grosse Laserzwanda je obrnjena proti jugozahodu tako da na jutranje osončenje ni bilo moč računati. Vseeno pa sva, kot pravi Adi Smolar, delala prav počasi, da bi se ozračje vsaj malo ogrelo. Smer Laserzgeischt je šestica in je z 370 metri med najdaljšimi v steni, ki ponuja resnično kompaktno čvrsto skalo. Sva bila kar navdušena nad plezanjem. Za varnost poskrbijo svedrovci, ki so sicer navrtani po alpsko, a stena ponudi tudi dovolj možnosti za dodatno varovanje z frendi, če se ti zdi le to potrebno. Še najlepše pa je bilo proti koncu smeri, ko naju je obsijalo toplo sonce. Smeri se končajo na razbitem skalnem grebenu, ki pripelje na vrh z lesenim križem, s katerega pelje lepa lahka pot nazaj pod steno, kjer naju je čakal en nahrbtnik z vsem kar nisva potrebovala v steni in naprej vse do Dolomiten Hutte, kjer ti na sončni terasi nad prepadno steno postrežejo dobrote, ki jih pri nas lahko dobiš le v najboljših restavracijah v dolini. Pod črto super tura, ki se jo splača ponoviti. V steni Laserzwanda je še kar nekaj zanimivih smeri.
Komentarji