Štajerska Rinka

Da gremo vedno znova, namreč. Da si želimo še in še in več in spet.

Če govorim zase: tista intenzivnost doživetja, ki jo začutim šele čez čas? Navadno naslednji dan, ko me telo opozori, da ni vajeno, ko imam navdih in voljo do dela in ko me podoživljanje doživetega prav nič ne ovira pri tem, kar počnem …

Intenzivnost vtisov ni pogojena z “eksotičnostjo”, pogojena je s tem, kaj ti pomeni doživeto in kako to sprejemaš. Nič ni samoumevno!

Konec plesa v prvi zajedi

Zame je prejšnja nedelja, ko smo se tri babe afnale z Mladino v Igličevi, privilegij in ravno tako je privilegij včerajšnja nedelja, ko se z Domčijem nisva utegnila afnati v Direktni v Štajerski Rinki. Smer naju je pošteno spotila, četudi sva izstopila po Stebru, kar pomeni, da sva si prihranila nekaj raztežajev; menda je glava te Rinke precej krušljiva, pa še malce naju je čas priganjal.

Začetek plesa v drugi zajedi

"Domči, štrik, štrik!" sem cvilila, ko se je zataknil, mene pa je začelo navijat.

Loči naju prečka, povezuje pa vrv ...

Res je krasna smer z večinoma dobro skalo, zračna in začinjena s tisto prečko pod veliko streho, v kateri te pa malce le “navije” v roke. V ostalih raztežajih – predvsem v zajedah – bolj poplesavaš, je med zvijanjem vrvi in zavijanem vetra kasneje dodal Domen. Pa še res je. Očitno nas je kar nekaj takih, ki so nam hribi poezija …

Domči in "špage" po celem kaminu

Gozdna in Domči

Bilo je plezanje, z iskrenim občudovanjem tistih, ki so bili prvi, začinjeno.

P. S. Nisva pa ziher, da je tisti navidez umetni kamin del smeri …

Pa še to: res ne vem, zakaj se vse razmeče, ko prispevek oblikujem in kliknem “objavi”! :(

[nggallery id=77]