Preplezano smer Kaminreihe posvečamo našemu Kaminskem. Priporočamo mu, da se v njo odpravi na odličen trening, preden se v Paklenici loti kakega kamina. :-)

Včeraj, 24.9.2011, smo se Marinka, Špiler, Daša in jaz odpravili na Celovško špico, da preplezamo smer Serija kaminov (Kaminreihe, 350m, IV+ ,IV/III). Zgodaj zjutraj smo se odpeljali proti Birstici v Rožu in pot nadaljevali po Medvedjem dolu do parkirišča. Preverimo vodničke in s slabim razumevanjem nemškega opisa dostopa se odpravimo proti vstopu v smer. Razumeli smo, da ne smemo do koče ampak, da prej zavijemo po melišču proti steni. Seveda smo prehitro zarinili v hrib in potem lep čas prečili po melišču. Dostop se nam je tako podaljšal za celo uro. Najbolje je, da se po dolini odpraviš do višine koče in šele potem zarineš direktno v melišče. Smer je res lepo označena z rdečimi in rumenimi klini. Večinoma smer poteka po različnih zajedah in kaminih. Vmes je kak del šodra in moraš pazit, da ne podreš kakšega večjega kosa na soplezalce pod sabo. Celo pot nam je rahlo grozila nizka oblačnost. Oblaki se na srečo niso prebili na severno stran stene in smo v meglo prišli šele čisto na vrhu. Hitro smo se odločili za sestop in spet smo se lotili razumevanja nemškega opisa sestopa. Končno najdemo možice in jim sledimo do sedla, kjer je označena avstrijsko slovenska meja. Z Dašo sva si želela čimprej do vstopa, ker sva tam pustila nahrbtnike, a žal ni šlo in smo morali po slovenski strani naokoli proti Svačici, da smo se lahko spustili proti Celovški koči. Marinka in Špiler sta se spustila proti koči, midva z Dašo pa sva spet zakorakala po melišču nazaj proti vstopu po nahrbtnike. Nismo uspeli priti skupaj do koče, da bi spili težko zasluženo pivo, ker sva se morala z Dašo spustiti nizko po melišču. Hitro smo odhiteli proti avtu, ker nam je že grozila pozna ura. Nismo vedeli kakšni so  odpiralni časa bencinskih črpalk v Borovljah, ker smo imeli tank čisto suh. Na srečo so delale do 21:00 tako, da smo lahko natočili gorivo in potešili še naša suha grla. Izmučeni in veseli smo se ob 20:30 odpravili domov.

Naj še omenim, da smo v vpisni knjigi opazili, da sta sredi avgusta smer plezala tudi Franc Pušnik in Vinko Močilnik. Škoda, da nista napisala kakega članka, bi nam verjetno prišparala kako uro na dostopu. :-) No nam pa ne bi škodil tečaj nemščine, da bi opise malo bolje razumeli.

Srečno.

[nggallery id=91]