V soboto sem se pridružil Janeti in Francu na romanju na Višarje. Mimo križevega pota smo v megli prispeli pod vas. Ker je megla skrila Lovca in smo bili vsi prvič tam, smo lahko samo ugibali v katero smer moramo nadaljevati:). Ob pomoči drugih romarjev, ki so šibali na Višarje, smo našli špuro in se v samoti podali naprej. Prehitel nas je le super hiter turak v super lahki opremi. Sledili smo mu, zato smo se povzpeli pod Lovca verjetno preveč levo. S Fižolo sva se poskušala povzpeti na vrh, vendar sva par metrov pod vršnim grebenom obupala, saj sva gazla do vrata v snegu :). Spust do smučišča je potekal po strmem pobočju pretežno pokritem s plazovino. Sledil je še vzpon na Višarje in 1000m smuke po smučiščih do avta.
[nggallery id=212]
Pa sem že mislil, da ni vrha ali špica v okolici kjer Franc in Janeta še nista bla :)
Lp
Domen, oštarijio si pa pozabil omeniti, imajo tak fejst meni: nakajeno skuto in curo od bira al nekaj takšnega.
Sedajle tam prav lepo sneži:
http://www.hribi.net/spletna_kamera/svete_visarje/781
LPS
Ja to pa res. Nisem uspel spoznat vseh dobrot v oštariji – bo treba še it tja :)