Ne hecam se, res mi ga je Jure izbral! In čas je že bil za novega, odkar plezam po ledu, je bil namreč Lopčki slap “Tisti”. Zadnja leta pa se kar noče k sebi spravit, tako da je sam kriv, da sem šla k drugemu.
Glede na časovne omejitve, ki jih je bilo pred nekaj leti precej manj, sem zelo hvaležna, da obstajajo družbena omrežja in razne spletne strani, saj bi sicer najini cepini bili že precej zarjaveli. Jure je te dni na spletu našel informacije o zamrznjenem Luševem grabnu v Vojah pri Bohinju in ker mu je bilo prebrano zelo všeč, mi je namignil, da bi si morda lahko vzel kak dan dopusta. “Ni problema, lahko sem fraj, kolikor in kadar želiš, sem bila ful pridna in nimam več veliko dela, kar greva, ja, čim prej, dokler je še mraz!” sem malo prikrojila resnico, saj bo zdaj treba delo malo raztegniti, da bo res vse narejeno pravočasno. Ampak to je mini micena cena za dan, kakršen je bil današnji! In za slap, kakršen je Lušev graben!
Mrzlo sredino jutro, samo ena objava o tem slapu na Facebooku in posredovanje portala Friko … Eh, to ni nič, ziher bova sama tam in bova zganjala romantiko … Japajade, kar za pet navez se nas je nabralo! In menda je tudi včeraj bila gneča. Ampak če povem, da je bil krasen slap v krasnem dnevu in v družbi z zabavnimi in res fajn navezami, je to samo še dodana vrednost temu, kar sva pričakovala.
Lušev graben je izjemno lep 300-metrski slap v čudovitem ambientu, ki je ocenjen s III+ ali s IV, seveda pa je ocena odvisna od njegovega trenutnega stanja. Če je III, moram priznati, da tako zahtevne trojke še nisem plezala, če je IV, je pa še kar težka štirica. Led je v prvem raztežaju namreč precej tanek in krhek, tako da je varovanje bolj bogo (bi rekla, da bolj za psiho), više pa je odličen. Zloba, ki je bil vodja ene od sonavez, bi rekel, da ga je preplezal že v slabših razmerah. Glede na njegovo jodlanje med plezanjem mu kar verjamem.
No, če morda koga zamika, da bi se zapeljal v Bohinj oz. v Voje z namenom, da prepleza opevani slap, mu bo najbrž prav prišlo par informacij. V prvem raztežaju je trenutno led res precej tanek, varovati se sicer da, ampak bolj za silo, je pa precej luknjast (je že veliko plezalcev šlo čez), tako da ni treba preveč tolči z orodji. Drugi raztežaj je lažji, si endvatri čez, tretji in četrti pa se spet postavita bolj pokonci, vendar sta bolj ko ne iz kaskad, tako da štante prilagodiš dolžini vrvi. Večinoma se da štantat na drevesih, ampak je vseeno fajn imeti kak vijak več na pasu, če je vrv slučajno kje prekratka.
Kot sem omenila, že na prvem štantu sem se izneverila Lopčkemu, do vrha pa so se čustva samo še okrepila. Da, Lušev graben je eden od najlepših slapov, ki sem jih preplezala, ambient je pa tudi čudovit. Pa še Jure se niti malo ne jezi.
P. S. Klemen Belhar, hvala za vse informacije!
Marta Krejan Čokl – zdajpažespet Ledna
Foto: Jure, Marta, Zloba (Matej Meglič)
Komentarji