Korošice in Nekorošice na Korošici

Objavil-a Gozdna

12 avgusta, 2010

Nobena skrivnost ni več, da naš načelnik Domči ne bo več zgolj  prijatelj, brat, sin, gonilna sila AK Ravne, Matejin ljubček in še kaj, pač pa bo postal pravi pravcati uradni zakonski mož in očka. Prvo že kar kmalu, drugo pa … odvisno, kako gledaš. Bravo, Domči! Ampak ve se, kdo stoji za uspešnim moškim … 

Mateja in "Petkine" njive

Endvatri se je Mateja odločila, da organizira dekliščino (meni najprej sploh ni bilo jasno, da gre za to), in sicer na Korošici. Kje pa bi lahko bilo še lepše?! In bolj naporno … Imele smo namreč informacijo, da je koča polna, zato smo s sabo vlekle šotore, spalke, seveda tudi plezalno opremo, nekaj za na zob in za pod zob, kitaro, kuhalnik, kisle kumarice … 

 

Nizki štart

V soboto, 7. avgusta, smo v prijetnem dežku, ki je pojenjal, ravno ko smo prišle do koče, v lagodnem tempu in s “hiškami in posteljami” na ramah vriskale vso pot do Kocbekovega doma na Korošici. Sicer smo res zvočno onesnaževale okolje in preplašile marsikaterega dvo- in večnožca, vendar smo med potjo pobrale vse vidne smeti, s čimer smo se, upam, favni in flori vsaj malo odkupile. 

Alenka s kumaricami in mlekom. In kitaro ...

Koča vendarle ni bila tako polna (menda so zaradi vremena precej odpovedovali rezervacije) in med ždenjem ob topli peči in polni mizi smo se pustile prepričati, da bo spanje v pravih posteljah udobnejše. Kitara, pesmarica, dve, ki sva rušili ubranost glasov ostalih treh, taki in drugačni pogledi izza ostalih miz, najboljša oskrbnica koče na svetu in zame do zdaj najboljša in neobičajna žu… dekliščina! 

Dovolila si je še poljubiti Dedca, preden zapečati usodo

 V sobi smo seveda nadaljevale bolj po tihem, trajalo pa je krepko v noč oz. jutro, s tem da smo lahko zjutraj potegnile, dokler nam je srce poželelo, medtem ko je  oskrbnica Mojca, ki se nam je pridružila po končanem delu (že čez polnoč) , morala vstati ob petih. Jao jao … 

Mojca se skriva pred fotografinjo, a ne ve, da so paparazzi v bližini

V tej naši “prikupni razigranosti” pa nismo spregledale krasne noči in čudovitega jutra; nebo je bilo na gosto posuto z zvezdami, jutro pa, kot bi ga potegnil iz ene kičaste slike. Mojca nam je postregla z vedri kave (ker kavo obožujemo, al, noben maček ni bil prisoten, da nevte mislili – vendarle je šlo za dekliščino, kjer moški spol nima kaj počet!), pojedle smo kisle kumare (solidarno), potem pa smo naveza M&M in A šle iskat Lukmanovo smer v Vršičih. Da jo preplezamo, seveda. Nekam se je skrila, zato smo se po enournem iskanju odločile za eno linijo, ki se nam je zdela primerna. 

Zajtrk

Alenka nad detajlom

M&M sva A dovolili, da ves čas pleza naprej, seveda pa je morala to potem pošteno plačati. Kaj smo plezale, ne vemo, glede na vse opise in posvetovanja je očitno šlo za kombinacijo Knez-Planinšek in Predvojaška, ocena V-/III-IV, s tem, da smo izstopile po lažjem svetu (I-II).  Kar koli smo že preplezale, bilo je super. 

Ker je varovanje sila resna stvar, si je smiselno nadeti lep nasmešek, da ni videti preresno ...

M in O sta medtem raziskali okolico in pod balvanom s štirimi zvezdicami pripravili prigrizek. A je seveda morala teč do koče po mehčalec mišic, da je vsaj približno poplačala to, da je M&M smela vleči čez steno. 

Nasploh je dekliščina sila resna stvar

 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

M, M, M, M, O, A

Proti večeru smo se seveda spet z vriskanjem in jodlanjem in petjem poslovile od Korošice, do avtomobilov pa dobesedno pridirjale, saj nas je nekje na zadnji tretjini poti dobila kvalitetna nevihta.

Po Korošici smo razgrajale: oskrbnica Mojca (tudi malo), Mateja Skralovnik (kmalu Petek), Olga Zorko, Alenka Paveo, Marinka Dretnik in Marta Krejan. 

Opombe: 

1. Mateja je seveda manj razgrajala in se obnašala svojemu stanju primerno (označila je svoj teritorij – Petkove njive (po novem Petkine), jedla za dva in pila same zdrave stvari, šla spat prva, nosila malo lažjo omaro, na nas gledala z materinskim očesom, toleranco in ljubeznijo); 

2. vse lahko zagotovimo, da smo se imele krasno, da namerno ni bilo poškodovano nobeno živo bitje, da je Mojca najboljša oskrbnica na planetu in da ne dobiš driske, če piješ tisto vodo, poleg katere je v zemljo zapičena tabla z napisom, da voda ni pitna;     

Brez vode ni življenja (driska gor al dol)

3. tabla, kjer piše, da je do Korošice še pol ure, se heca, v resnici je tem minutam treba dodati še eno uro; 

4. domač jegermajster preprečuje mačka; 

5. jodlanja se je zelo težko naučit (očitno je treba imeti prirojene sposobnosti); 

6. Domčija sem omenila na prvem mestu zgolj zaradi tega, da se ne bi počutil preveč zapostavljenega (in s tem posledično ostala pasm… mislim moška populacija), jasno je seveda, da je Mateja glavna protagonistka! 

Gozdna Marta

3 komentarja

  1. Martina

    Alenka s kumaricami in mlekom. In kitaro … – hm, tta mi je mavo sumljiva. Uno mleko je mavo preveč rdeče barve ;) Drgač pa; CARICE STE!!!!

  2. Alenka

    Ja, Alenka s kumaricami in mlekov v rukzaku in z literco “Costelle” na rukzaku. :) :P

  3. veronika

    Ja čestitke Mateji in Domnu.Samo da ste preživele dekliščino.Sama sem se potepala po Dolomitih na Cimah.Tam je bilo pa lepo vreme.Veronika

Oddajte komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Oglejte si prihajajoče dogodke