V torek 21.8.2018 sva s “pobom” Andrejem plezala “Kratko Nemško” v Triglavu. Ravno prav zahtevna smer za uvajanje mladine v plezarijo velikih sten in priložnost za obujanje spominov izpred več kot 35 let, ko sem se nazadnje klatil tod okoli.
Navkljub torku je bilo v smeri kar pet navez, a smo se po pameti razporedili in ni bilo pretirane gneče.
Doživiš pa stvari, ki ti dajo kar malo misliti: Pod sam vstop v smer v vpadnico Wagnerjeve grape prileze nek tuj planinec, iz ruzaka potegne karto in išče pot čez Prag! No, dal si je dopovedati, da tu nima kaj iskati in se je varno vrnil nazaj. Okrog ene ure prileti vojaški helikopter, “parkira” na območju Ladje in priča sva tej akciji: “…Ob 12.55 sta se v Skalaški smeri, Triglavska severna stena zaplezala tuja plezalca. Gorski reševalci GRS Mojstrana in GRS Bohinj so ju s pomočjo dežurne ekipe GRS Brnik in posadke s helikopterjem Slovenske vojske nepoškodovana prepeljali v dolino.” Nočem biti pameten, še manj poznam konkretno situacijo in sem vesel, da se je vse srečno končalo. A verjamem, da se bez dvojnega štrika, kladiva in klinov naslednjič ne bosta podala tam čez.
Naj končam ta zapis z ugotovitvijo, da danes za iste razdalje ob, zdi se mi, enaki hitrosti porabim bistveno več časa kot pred leti. Je to mogoče dokaz teorije, da se vesolje s časom širi? ;)
Ivan Štornik – Anza