Leto je okrog in spet smo šli v Bosno. Ko me kdo vpraša, zakaj prav tja, mu odgovorim: Nerad ponavljam smeri. Novo mi je zmeraj zanimivo. Smeri niso zlizane. Nikjer ni črtic pod grifi. Nobene gužve, ne v dolgih, ne v kratkih smereh.
V sedmih plezalnih dneh (z lanskimi vred), smo srečali le šest plezalcev, da o psu, ki spominja na čisto pravega volka in dveh prisrčnih malčkih sploh ne govorim. Tokratna ekipa je bila le tričlanska: Matic, Mateja in moja malenkost. Plezali smo v okolici Banje Luke (Skubalj, Kanjon Tijesno) in seveda v Pecki. Ta zadnja me je popolnoma prevzela. PRVA LIGA! Nihče od nas ni postavil kakšnih posebnih osebnih rekordov, je bilo pa zelo fajn.
LP, Vezi