Začetek ledne sezone v nedeljo, 19. 12., je bil klasičen – Logarska dolina. Klasična (na nek način) je bila tudi druščina: narobe harem – trije fantje (Domen Kosi – Kaminski, Domen Petek in Vezi ml.) in moj, odkar termometri kažejo minus, primrznjen nasmešek.

Domen v Palenkovi sveči

Kosi Kaminski nas je zjutraj vsakega v svojem kraju prijazno “vtovoril” in zvečer “iztovoril”, urice med tem pa so bile prav kvalitetne. V Zadružniku smo se zjutraj ob srkanju dvigovalke krvnega pritiska odločili, da bomo, lenobe, za ogrevanje seveda preplezali slap, ki ne zahteva prav dolgega dostopa in pretiranega naprezanja. Saj veste, ko že pri avtomobilu natakneš dereze in potem z opremo, visečo s pasu, rožljaš mimo hotela in še tistih par metrov …

Kar dobro je bil zmrznjen včeraj ta oblegani Palenk. Hitro smo bili čez, tako da bi lahko bilo število preplezanih metrov ledu precej višje, ampak uživa se počasi, pa še na Kamenega (Velenjčana Igorja Črepa, ki si z nami deli kar nekaj zgodbic) z druščino smo naleteli in je bilo treba izmenjati par informacij. Pa čas si je treba vzeti za prijatelje, a ne.

Vezi ml. v taisti sveči

Za slap pod Sušico smo imeli informacijo, da ni primeren za plezanje, a ker se tudi pri dostopu do njega ravno ne spotiš, smo se o tem hoteli prepričati z lastnimi cepini. No, pa še Kameni ga je preplezal tisto dopoldne in nam je natančno opisal razmere. Do brvi je bil led kar dober, dalje pa ni dobro kazalo – prvi skok je bil videti v redu, više gori pa je v glavnem vse teklo.

Kosijeve mrzlične priprave - novi stroji so že v ledu (zadaj levo), zdaj pa še vrv pripravit ...