Vremensko napoved sem pogledala: kmalu ne bo več minusa čez ves dan! Upam, da se motijo … Tale ledna sezona je presneto kratka, res si želim, da se ne bi zaključila že čez dva tedna. Čeprav je led oz. plezanje po njem na lestvici mojih prioritet zelo visoko, je to vendarle pogojeno z drugimi stvarmi, torej je časa, namenjenega ledu, zelo zelo malo. Nekaj drobcev mi je vendarle uspelo nanizati, želje pa so še precej velike, torej še enkrat: menda se ja ne bo že otoplilo!
Imam sodelavca (športnik, kakršnih je malo), ki ima zelo rad izzive. Najbrž se je že naveličal poslušati moje vehementne slavospeve ledu in odločil se je, da se sam prepriča, kaj je tako zelo noro fajnega in osrečujočega v zmrznjeni vodi (če ni v kozarcu …). Z Rokom, še enim sodelavcem, s katerim tu pa tam tudi kaj poplezava, sva odločila, da se bo Drago preizkusil v Rastočkem slapu. Ker smo šli sredi tedna, smo uživali mir. Drago je pa faca, vam povem! Fant ima 60 let in Rastočki slap – svoj prvi slap – je preplezal ko pravi mačkon! Pa tista prva sveča ni bila »kr neki«.
Rok in Drago
Z Rokom sva se prejšnjo soboto ponovno peljala proti Savinjski, ampak ne v Logarsko. Simona bi morala z nama v Lopčki slap, pa je zbolela. A vseeno nisva bila sama tam; Lopčki je super narejen, tako da prav nič ne sameva.
Naveze pred nama v Lopčkem
O Fakinih je Domen poročal, vseeno pa moram dodati, da so res luštni! Pa malo navijejo tudi … Kljub precejšnjemu številu navez se ni nihče počutil »ogroženega«, ker smo se prav lepo razporedili po vseh treh.
Danes sva z Domnom imela na razpolago malo manj časa in sva si izbrala Slap pod Golerjevo pečjo, ker je blizu, ni dolgega dostopa in pravilno sva sklepala, da ne bo gneče (v Logarski se menda tre lednih plezalcev). V vodničku je zapisana ocena WI 4, pa so razmere letos očitno take, da te štirice tam nekako ne najdeš. Niti vrvi nisva razvila – kar sva nameravala napraviti pod »ta hudo« strmino – ko sva bila naenkrat na vrhu. Nadaljevala sva po soteski, kjer je še par skokcev in tolmunov (kaže, da se tam soteskarji zadržujejo, ker je nekaj vrvi in zavrtanih varovališč narejenih), ter želela sestopiti levo, kakor piše v vodniku. Pa nisva našla prave možnosti (naredila pa sva zmedo s sledmi) in odločila sva se, da splezava nazaj po slapu dol. Še ena luštna tura!
Načelnik v Slapu pod Golarjevo pečjo
Domen: "Lejte, kaj sem našel!" Ena prestrašena žvad živi v soteski.
V soteski nad slapom je res lepo
Se vidimo v Maltatalu!
Ledna
Komentarji