Logično… na sončno soboto ne bomo doma, smo se odločili gospod Špiler, Nataša, Ludvik, Daša, Vinko, Olga in jaz! Čakal nas je čudovit dan v Breite Wandu. Pozdravila nas je rahla jutranja meglica, a že ob vznožju smeri je na nas posijalo sonce, ki me je skupaj z Dašo na srečo prepričalo, da za plezanje izberem manj topla oblačila.

Jutranja meglica.

Marinko in g. Špilerja je nestrpno čakala smer Elfengarten, saj sta jo prejšnjič zaradi ‘gužve’ v smeri kavalirsko prepustila drugim. Z Marinko se je v napad na smer spustil Ludvik, z g. Špilerjem pa Nataša. Po odzivih sodeč jih smer ni razočarala. Marinka seveda ni mogla iz svoje avanturistične kože in je iskala ter preplezala tudi zahtevnejše predele.

Nataša in g. Špiler uživata v razgledu.

Ludvik v akciji.

Skupinska slika na vrhu ni smela manjkati.

Severni sosedi bi rekli: Mittagessen.

Zakonca Močilnik sta se raje odločila za Rote Wand, kjer sta prelezala smer Washrumpel.

Olga in Vinko sončita zobe.

Olgi se mudi k Vinku.

Marinka je, polna entuziazma, nama z Dašo predlagala smer Michelangelo. Najprej nad smerjo nisva bili navdušeni. Ampak trma je pač nekaj, kar je v ženski naravi in tako sva kljub ne preveč navdušujočemu prvemu raztežaju (Ki je po malem že obetal abzajlanje in izbiro druge smeri.) nadaljevali z naslednjim raztežajem, ki naju je že bolj navdušil, pa spet z naslednjim raztežajem in tako naprej vse dokler nisva nasmejani prišli do vrha.

Na kratko: dan je bil čudovit!

Čakanje na zamudnici.

Dokazi, da smo uspeli narediti tudi analizo dneva.

Zapisala: Petra

Foto: Nataša, g. Špiler,  Vinko in Olga, Marinka, Ludvik, Petra, Daša.