Smer sem si nagledala že ob letošnjem prvem pozno spomladanskem obisku avstrijskega Göltschacha . Dolga impozantna linija v osrednjem delu stene s karakteristikami po mojem okusu; luknjice, ki so značilne za to plezališče in kot nalašč narejene za moje majhne in tanke prste. :) Odločila sem se, da se v smer vrnem poleti, ko bom večino časa preživela doma na Koroškem in bo Göltschach eno izmed redkih plezališč, ki bo v senci.
Nato sem se v juliju v družbi Domna, Luke, Urše in Karin odpravila v Francijo. Lukov Georgie (op. kombi) nas je vodil od Chamonixa skozi La Balme Yenne in vse do Briancona. Izbirali smo novejša in doslej še nepoznana plezališča, kjer smo plezali predvsem na pogled smeri do 7c, saj v tujini ponavadi zmanjka časa za študij smeri. Sicer pa je smeri toliko, da se težko osredotočiš le na eno.:) Najbolj se mi je vtisnilo v spomin plezališče La Balme Yenne, ki ga doslej še nikoli nisem obiskala. Noro dobra skala s kapniki, dolge smeri, »jama«, senca in kratek dostop. Tam bi lahko preživela cel mesec in mi zagotovo ne bi zmanjkalo smeri. A kaj hočemo, slej kot prej je treba spet nazaj domov.
Po prihodu domov sem se zopet podala v Göltschach, vendar žal neuspešno… Bodisi je bila slabša dnevna forma, utrujenost ali pa slabi vremenski pogoji,… če ne drugega pa vedno najdemo kakšen drug »izgovor«. :) Tokrat so se vsi pogoji poklopili, izgovorov je zmanjkalo, gibi so me izmučili do zadnjega atoma moči, a vseeno je bilo dovolj za vrh. :)

Lep plezalni pozdrav,

Katja (Five Ten)

La Balme Yenne, foto: Luka Fonda