V Večeru smo 17. decembra 2008 lahko prebrali naslednji članek:
KOROŠKI OBRAZ
“Tudi s skalo lahko pretakaš medsebojno energijo”
Stanko Mihev, vsestranski in dolgoletni alpinist ter avtor Plezalnih vodnikov Koroške
Ravenčan Stanko Mihev, za prijatelje Miha, je letos praznoval petintridesetletnico alpinističnega udejstvovanja. “Ponosen sem, da sem dejaven tudi v srednjih letih, čeprav to zdaj zahteva več naporov kot v mladosti,” pravi vitalen enainpetdesetletnik, ki ravnokar pripravlja alpinistično opremo in nahrbtnik za pot v Boko Kotorsko, kamor se ta konec tedna odpravljajo plezat ravenski alpinisti. Tudi letos, tako kot vsa leta doslej, je bilo zanj polno plezalnih in gorskih izzivov. “Nova plezalna obzorja” je s kolegi odkrival v plezališčih v Franciji in Monaku, se preizkušal v dvoranah na umetnih stenah v Gradcu in Judenburgu in bil na trekingu v pakistanskem Karakorumu. “Dolgoročnih načrtov nimam. Vem, da moram živeti za vsak dan posebej ali za turo v gore, dokler bom zdrav in sposoben plezanja. Po mojem mi načrtov ne bo nikoli zmanjkalo.” In res mu jih doslej še nikoli ni. Po eni alpinistični odpravi in dveh trekingih v Himalajo ter šestih plezalnih odkrivanjih Andov Miha razmišlja o odpravi v alpinistično še neodkrita gorstva. Privlačijo ga neznana, manj obiskana območja; tudi zato je ta alpinistični inštruktor, ki svoje znanje in spretnosti vseskozi razdaja na tečajih za alpiniste in planinske vodnike, mlade kolege popeljal v albanske Prokletije in pod črnogorski Orjen.
Ko je bil sin majhen, se hribom ni odrekel, temveč je načrte prilagodil: v Mežiški dolini se je povzpel na 630 vrhov. Sicer pa je doslej naštel že 790 alpinističnih vzponov različnih težavnosti. O odnosu do narave in gora spregovori odkrito: “Do vseh sten, tudi lažjih in poraščenih, imam spoštljiv odnos. Iščem dogodivščino v različnih oblikah. Velikokrat so prisotni tesnobni občutki pred vstopom v steno, ki pa s plezanjem izginejo. Nikoli ni šlo za to, da bi steno “premagal”, ampak sem začrtal in potem preplezal smer čez steno. Pa še nekaj sem ugotovil v vseh teh letih: Včasih se lahko celo z mrzlo skalo združiš v eno in pretakaš medsebojno energijo.” Veliko ustvarjalne energije je Miha, elektrotehnik po poklicu, vložil tudi v raziskovanje ledinskih imen in imen plezalnih smeri v Peci, enako želi postoriti tudi za Uršljo goro in Raduho. Pred leti je sodeloval tudi pri raziskovalni nalogi o razvoju koroškega alpinizma, rezultat njegovega petletnega dela, pri čemer so mnogo vzponov opravili tudi alpinistični kolegi, pa so Plezalni vodniki Koroške, izšli leta 2005 pri Planinski zvezi Slovenije. Prva knjižica obravnava Raduho, druga se osredotoča na Peco in Uršljo goro, medtem ko so v tretji zbrani opisi plezališč in zaledenelih slapov ter ideje za turno in alpinistično smučanje. Danes z veseljem ugotavlja, da so vodniki z opisi več kot tristo smeri in variant že razprodani in da so bili odzivi ugodni, ponosen pa je, da so tudi drugi avtorji povzeli oblikovno podobo vodnika z velikimi fotografijami, ki plezalcem olajšajo orientacijo.
Stanko Mihev
Prijatelj in alpinist, dejaven v klubu
Franc Pušnik, alpinist: “Najino prijateljstvo traja že 35 let. Spoznala sva se leta 1973 v alpinistični šoli Koroškega alpinističnega odseka na Uršlji gori. Vsa ta leta sodelujeva kot alpinista in prijatelja. Skupaj sva preplezala veliko smeri, preživela mnogo časa v hribih, na odpravah in raznih akcijah. Z Mihom se vedno rad navežem na vrv, ker vem, da se bova v dejanjih dopolnjevala in opravila lepo turo, pa čeprav včasih tudi ne gre vse po načrtih. Na njega se lahko vedno zanesem. Skupaj sva organizirala veliko akcij in jih tudi uspešno izpeljala.”
Domen Petek, načelnik Alpinističnega kluba Ravne na Koroškem: “Miha je s svojimi bogatimi izkušnjami nepogrešljiv pri vzgoji novih članov, odkrivanju neraziskanega sveta z mlajšimi alpinisti, plezanju prvenstvenih smeri, organizaciji odprav in kampov. Upam, da bo svoje znanje še dolgo prenašal na mlajše kolege.”
ANDREJA ČIBRON KODRIN
Komentarji