V časih, ko so po naših dolinah in hribih še veselo zmrzovali slapovi in je bila moja najljubša dejavnost na prostem zabijaje cepinov vanje (bog, pošlji spet malo mraza!), sem se po nekem dogodku nekaj odločila: Ne ne, z Mucem pa jaz že ne bom kdaj plezala, on je pa res preveč divji.

Če malo pobrskate po njegovih zapisih ali po spominu, vam bo takoj jasno, kaj mislim s tem. Npr.: z Domčijem sva se enkrat obirala v Kristalu, ko je mimo pridrvela in oddrvela dalje naveza Čmarec-Muc; Fakinom v Matkovem kotu sva z Marinko posvetili ves dan, Mačkon pa s je, če se ne motim, pred službo sprehodil tam čez.  V glavnem: Ne ne, predivje.

Dostop

Ljudje pa smo nagnjeni k temu, da se ne držimo načel, kajne. Kar je pravzaprav zelo dobro, kadar gre za kaj dobrega. Sprejetje med alpinistično druščino mi je očitno dvignilo samozavest in z Mucem sva se zmenila, da greva plezat. In sva šla.

V smeri

Ledne razmere res niso prav nič ledne, Teranova na Jezerskem pa je v odlični kondiciji, zato sva včeraj zjutraj skočila tja. Ob svitu sva štartala izpod stene (vstajanje sredi noči se kar splača, kasneje je bila namreč res gneča tam zgoraj) in endvatri bila na vrhu smeri. Čista uživancija, če odmislim pričakovano lovljenje sape. Pa še vrvi mi ni bilo treba nositi … :-)

V Teranovi

Po nazivu mlajši mora več delati :-)

Izstop se konča s krasnim razgledom; kar zavriskaš!

Ledna 2