Z Juretom sva se z navezo zaročencev – Manca in Aleš – v nedeljo, 12. 8. 2108, v gosti megli, da bi jo še palček Smuk rezal, obrnila nekje na poti do vstopa v Smer Debelakove. Severni raz Male Mojstrovke se je med hojo nazaj toliko razkril, da smo zavili kar do njega, ko smo se že navezali, pa so se megle okoli šefice Mojstrovke že razpodile. Ampak ker smo se že ravno razkomotili in ker je Jure že vpel vrv v prvi klin … Severni raz, torej!
Romantične meglice
Bilo je luštno, zabavno, resno in norčavo, a ker je smer zaradi odloma nekoliko drugačna, naj bo tole pisanje predvsem resno. :-)
Severni raz je po odlomu pred dvema letoma v spodnjem delu precej spremenjen. Očitno je kamnita gmota po svoje preuredila ves del med prvim raztežajem in vstopom v kamin okoli ovinka, zato bom opisala samo ta del, vse drugo je že zapisano v opisih, ki jih je po spletu dovolj. No, pa še ta del najbrž vsak prepleza malo po svoje, vsaj če sklepam po komentarjih na strani plezanje.net.
Opazovanje manj romantičnih meglic
Mi smo plezali takole:
Prvega sidrišča ne naredimo pri prvih dveh klinih, ki ju najdemo v prvem raztežaju, ampak kakih deset metrov više v isti liniji. Če imamo seveda dovolj dolgo vrv (mi smo imeli dvojček, 60 m). Naslednji raztežaj poteka po zoprnem skrotju po levi strani od sidrišča naravnost, tu in tam naletimo tudi na metre čisto solidne skale. Vmes najdemo še eno sidrišče, a mi smo ga s to dolžino vrvi izpustili in podaljšali, ves čas bolj ali manj po levi strani. Vmes kakšne posebne možnosti varovanja zaradi krušljivosti in(očitno) posledic podora ni, težavnost se giblje med II. in slabo III. stopnjo. Zoprno je, ker je precej naloženo in je treba paziti na vsak oprimek in stop. Trave in pesek pri tem tudi ne pomagajo. Na koncu raztežaja zagledamo na levi ob grapi, ki je bila nekoč (če se prav spomnim) kamin, velik balvan, kjer je udobno mesto za sidrišče in sredi njega svedrovec, ki nam pokaže, da smo na pravi poti. No, ker je bil ravno svedrovec, ki jim načelno zaupamo, smo mi kar na njem naredili sidrišče.
Medtem ko iščem prehod, se oni afnajo
Na tejle sliki je videti, kot da sem prečila desno, ampak to je zaradi poteka vrvi, ki sem jo potegnila če rogelj, varljivo. Od tukaj se namreč spustimo po podrti grapi meter do dva metra niže (prečka ali nadaljevanje poševno desno navzgor sta bila videti preveč nezanesljiva – najbrž se bo to kmalu spremenilo in sčistilo, tako da bo prestop čisto v redu) do vstopa v zajedo in po njej nadaljujemo naravnost navzgor. Tu smo pustili en klin. Ko pridemo iz kamina nadaljujemo po lepih razčlembah proti robu raza, kjer je sidrišče, navzgor. Kmalu se znajdemo pod dvema večjima skalama, čez kateri splezamo naravnost do štanta, kjer podor ni pustil sledi.
Po zajedici (na sliki ni videti kot zajedica) navzgor
Od mojega zadnjega obiska smeri je tudi zgornji del, torej od detajla smeri naprej, bolj podrt, kot je bil prej. Priporočam previdnost!
Sicer pa – kot je razvidno iz fotk – takole je, ko pravi ded pele svojo babo v hribe. :-D :-D :-D
Marta Krejan Čokl – Gozdna
Foto: Manca Čujež, Aleš Ogrin, Jure K. Čokl in Marta Krejan Čokl
Lepa je bila tale … prejšnjič se mi je zdel Severni raz precej lažji. Ampak ok, sem bil par let mlajši :-)