Mirina klasika, ki sva jo z Juretom preplezala na začetku septembra, si zasluži objavo na naši strani, čeprav ni več aktualna (objava, stran očitno je spet aktualna). Smer Debelakove je namreč čudovita. Zagotovo se mi (najbrž tudi mojemu Možu) zdi tako zelo čudovita tudi zato, ker sva zares redko skupaj v hribih, potem pa je doživetje še toliko bolj intenzivnejše.
Zelo dobro se da orientirati po skici, ki je objavljena na strani Slovenske stene, le raztežaj nad prečko lahko malce zbega. Najlaže je, če najdeš sidrišče v steni desnega izrazitega zoba, marsikoga pa potegne malce bolj levo v črn kamin. Tudi tam se najdejo klini, ampak plezanje zagotovo ni tako lepo kot po originalni liniji.
Detajl je ocenjen s IV+, a je vsaj za eno oceno težji (je pa dobro nabit).
Moram pa dodati opombo o nabitih smereh. Marsikdo opozarja na varljiv oz. navidezni občutek varnosti, ko brezskrbno vpenjamo svoje vrvi v stare kline, a nekako smo vedno prepričani, da bo klin zagotovo zadržal naš padec, če pa je že toliko let tam. No, saj je ta poved dovolj zgovorna, kajne? Če ni, dodajam primer: predvčerajšnjim sta dva prijatelja bila v eni od smeri, opremljenih s starimi klini. Morala sta ‘očistiti’ prvi raztežaj, zato sta seveda preverila tudi kline. Večino sta jih izpulila z roko.
Gozdna
Komentarji