Po hladnem jutru nas je premamil lep pogled na našo Uršljo goro. Družinsko, vsak po svoje smo se podali na Goro. Z Janezom sva se odpravila v Šmohorco.  Pot po stezi, kjer se odcepimo za Šmohorco je bila vlažna. Odločitev je padla, da bo verjetno najbolj suha Kanta in prav sva se odločila. Vprašanje ali naju bo kaj zeblo je bilo takoj odveč.

Malo nad vstopom me je že pričelo greti sonce. Po prvem raztežaju in vlečenju vrvi mi je bilo že pošteno vroče. Pridruži se mi Janez in z nasmeškom na obrazu zamenjava vlogi.

Drugi raztežaj do macesna in potem še prebijanje do vrha Šmohorce.

Veselje na vrhu :).

Na koči pa so naju že čakali Brigita, Nik (prišla iz Ledin) in Majč. S soncem obsijana Gora nas je zadržala še v pozno popoldne.