Dojenčkanje pa tudi. Kaj je boljšega, kot da mama stisne dete k sebi, ga ima na svežem zraku, obenem pa skrbi za to, da sama p(o)stane “fit”, ko sopiha v breg. Na Uršljo, Peco, Raduho, Krim, Krvavec, Šmarno goro, Jošt, pač na vse možne kuclje – kile kar odpadajo. ;-)
Če imaš otroka v nosilki, lahko pereš in obešaš perilo, v Ikei nabaviš omaro za čevlje in pisalno mizo, greš po plenice v trgovino in skočiš še sprobat kake čevlje za takrat, ko bodo v akciji in jih boš potrebovala za v službo, če ga daš na hrbet, lahko kuhaš, kake enostavne piškote pa lahko spečeš, tudi če ga imaš spredaj. Kamot pokosiš travo, pometaš, posesaš stanovanje, greš na dvatisočak, v park ali na piv…, no, čaj.
Tale porodniški dopust je minil precej hitreje, da bi lahko rekla, da je minil, kot bi mignil, in priznam, da me vzpostavljanje delovne discipline kar matra, ampak če doma vse štima in ima mati podporo ter najboljšega moža na svetu, potem se da narediti čuda stvari. Tudi še naprej dojenčkati z drugimi mamicami se da, čeprav ne tako pogosto, in v kako plezališče skočiti, ko ati prevzame malega divjaka, če pa je babica v bližini, si pa tudi oba hkrati občasno lahko privoščita skok na kak malo višji hrib.
Gozdna
Vidim da vam tam v prestolnici nič ni dolgcajt :)
Seveda “nosilke ” niso izum sedanjosti, uspešno smo jih uporabljali tudi pripadniki “kremenčkove” generacije in iz bolj “rovtarskih” koncev Slovenije :)