Siurana

Pa je za nama! Najin prvi samostojni plezalni trip namreč. Uresničila se mi je želja: z Zanom sva šla sama na plezalno potovanje, ki sva ga imela v mislih že vsaj eno leto. Mogoče je prav, da sva se nanj pripravljala tako dolgo, kajti imela sva se nepozabno.
21. decembra, ko je bil predviden konec sveta, sva se v Benetkah vkrcala na letalo in odletela v Španijo, natančneje v Barcelono. Tam sva presedla na vlak do Reusa, od tam pa taksijem do najine končne postaje, majhne plezalne vasice Siurane.

Zan (foto Žalig)

Mr. Cheki 8b+

Ker sva bila omejena zaradi prevoza, sva večino hrane kupila takoj, ko sva priletela v Katalonijo. A kljub vsemu, naju je prvo jutro čakalo devet kilometrov pešačenja do Cornudelle, saj sva potrebovala plinski gorilnik. Res je, lahko bi štopala, a sva bila tako zgodnja, da se iz Siurane tisti čas ni peljal nihče. Razlog za najino zgodnjo uro je bil, da sva motivirana kot vedno, želela v plezališču biti čim prej, torej nama je na voljo ostala le hoja. Ko sva opravila nakupe, sva se takoj odpravila v plezališče, še malo utrujena od potovanja, sva plezala do teme in najin plezalni trip se je zares začel.
Po nekaj dneh se je nama pridružilo še kar šestnajst Slovencev. Skupaj smo tako zadnje dni starega leta preživeli v Siurani in Margalefu. V času do prvega januarja je Zan izpolnil še zadnji cilj lanske sezone v skali, »poflešal« je svoj prvi 7c (Ya os vale)! Sam sem ob koncu sezone 2012 uspel v dveh smereh z oceno 8b in v eni z oceno 8b+ (Mr. Cheki).

Mr. Cheki 8b+

Tudi novo leto sva začela plezalno in sva se že prvega januarja napenjala v balvanih pod kampom. Če bo celo leto tako lepo vreme, kot je bil lep prvi dan, nama letos po plezalni plati zagotovo ne bo slabo!
Ker sva imela do konca le še dva plezalna dneva, sva tako tudi drugega in tretjega januarja nadaljevala s plezanjem. No ja, vsaj tak je bil plan, a kaj ko je Zanu drugega v prstu nekaj počilo in je bil prisiljen počivati, jaz pa sem se mudil v Montsantu, kjer mi ne koža, ne mišice v rokah niso več dopustile plezanja. Z rokami do tal in povešenimi očmi, sva se zvečer prestavila v Barcelono ter prenočila kar na letališču.

Lahko si le predstavljate kako prijeten je bil šele objem domače postelje naslednji večer.
Kljub grenkim priokusom zaradi poškodbe razglašam slednji plezalni oddih za enega izmed najboljših in sem prepričan,  da bova z Zanom še ogromno skupaj plezala in potovala!

Srečno novo leto 2013 in lep pozdrav,
Gregor Vezonik (Vertikala-x d.o.o.)