Malo skeptična sva se danes iz sedla Šajda z Matejo podala po cesti proti pobočjem Obirja. Upanje je vlivalo nekaj centi svežega pršiča, ki je zapadel čez noč.

In snega je z višino bilo res vedno več – malo je motila le splužena cesta, ki so si jo očistili logarji. Od tam naprej pa sva orala ledino, saj nas je bilo danes na gori le za prste ene roke.

Vršna pobočja so bila spihana in trda  – vmes pa malo odjuženega snega – kar je ponujala dobre pogoje za smuko. Nižje v gozdu super – pršič na trdi podlagi.  Splužena cesta spodaj pa naju je prisilila, da so smuči romale na ramo in kakšnih 15 minut je bilo treba po markirani poti peš do sedla.

Super tura.