Obletnica poroke po njegovo … in po njeno

Datum objave: Avg 17, 2018

Obletnica poroke po Juretovo …

14. avgust je dan, ki ga ne morem pozabiti. Tudi če bi hotel. Takrat, prelomnega leta 2012, sva se prvič navezala na vrv na najini, do takrat Gozdnini Raduhi. Potem sva se čez dve leti na isti dan še poročila. Vsako leto ob istem času na istem mestu. In naveza še drži. Letos je bilo naravnost čudovito, ravno tako, kakor sva si oba obletnico predstavljala v najlepši luči.

Jure zvečer na dan obletnice

Gozdna zvečer na dan obletnice

Prvi dan so naju nad nama tako ljubimi skalami pričakali oblaki, zato sva prvotni načrt prilagodila. Preplezala sva ZZ, smer, ki vedno znova navduši s svojo lepo linijo, čudovito prečko in krasnim kaminom čisto za mojo dušo ravno na sredini stene. Potem nisva mogla mimo Originalne (Kamin pri Durcah), še ene smeri, ki sva jo preplezala tisti drugi dan najine skupne poti. Tokrat sem plezal varno kot drugi, navezan na mojo ljubljeno Ženo, ki je po skalah nad nama pravzaprav plavala, ne plezala. Tako lahkotno, tako nežno … Oh, le kaj bi o tem napisala poeta naših plezalnih smeri, Tine Mihelič in Milan Vošank? Ko sva izplezala, sva pohitela v našo sobo na Grohatu, saj je vse skupaj vleklo na dež. Pa ga ni bilo, le veter, ki je kot v pravljici prav za naju razpihal oblake, se je pojavil.

Prihodnji dan naju je pozdravilo toplo jutranje sonce. Kot bi bila še čisto sveže zaljubljena, sva z roko v roki odšla pod steno Male Raduhe in zaplezala v Zagorčevo smer, še eno najino klasiko, ki sva jo sicer skupaj že preplezala pred šestimi leti. Tudi tokrat je težje dele smeri preplezala Gozdna vila, jaz pa sem jo junaško varoval.

Jure varuje svojo Ženo, ki pleza

Junaško varuje …

Ko sem končno prišel na vrsto za plezanje, me je povsem prevzel pogled moje gospe name. Koliko zaupanja, koliko varnosti ji dajem! Tako človek šele začuti, kaj pomeni biti dober Mož!

Gozdna ‘občuduje’ Moževo plezanje

Kar prehitro sva izplezala. Zagorčeva je tako lepa smer. V prvem raztežaju pri vstopu se je odkrušilo nekaj kamenja, vendar vstop v smer, sicer menda najbolj začinjen del smeri, ostaja enak. Gozdna je nad njim zaradi moje varnosti vstavila metulja, a ga potem, ko sem prišel do nje, nisem mogel iztakniti iz razpoke. Zato je potem, ko sva prišla nazaj pod steno, v čevljih splezala do nje in ga rešila, jaz pa sem jo, kot vedno, junaško varoval od spodaj. Dan sva zaključila s čudovitim razgledom na vrhu, ki nama bo v spominu ostal za zmeraj.

Razgled na vrhu smeri

Za piko na i sta poskrbela vedno prijazna oskrbnica in oskrbnik koče na Grohatu, Polona in Slavc, ki sta naju za najino obletnico že pričakovala. Prste sva si oblizovala ob gobji juhi, towstih grumpih in žgancih. Za konec pa naju je Slavc še zapeljal do Bukovnika. Nepozabno, kot pač najin dan, ki ga ne moreš pozabiti. Vsako leto znova. Prepričan sem, da bo še lepših obletnic še veliko.

Jure

… in po Gozdnino

Uf, v redu je, letos nisem pozabila na obletnico poroke! ZZ, Originalna in Zagorčeva v dveh dneh na Rad’hi. Pir in mal’ca pri Poloni in Slavcu; pa še na morje ni bilo treba, hvalabogu.

P. S.: Nekaj arcnij sva pustila v špajzu v naši sobi – za prste lizat pa grlo mazat. Vse domače domače!