Že iz doline se vidi, da je veliko ledu in da je lepo rejen, ampak videz pogosto vara. Z Markom Volkom in Samom Supinom smo v nedeljo, 13. 2., želeli izkoristiti krasen mrzel dan in smo tudi ga, ampak ne čisto tako, kot smo načrtovali. Moja želja je (kot še marsikatera) še vedno želja, saj so temperature na slap očitno vplivale drugače, kot smo mislili. Že prvi raztežaj je bil težji kot prejšnji teden, ko sva tam kolovratila z Domnom, sveča pa nas je prisilila k obračanju. Ko je Marko prestopil nanjo in v led zabil še drugo derezo, je namreč močno počilo, čutil pa se je tudi premik ledu. Sledila sta samo še Samov mirni “gremo dol”, Markovo nežno pikanje nazaj do sidrišča in endvatri smo bili pod slapom.
Med sestopom smo srečali navezo, ki se je kljub naši izkušnji in umiku odločila za plezanje, ampak najbrž se je sveči izognila po desni strani, kjer je bil možen ledni obvoz po lažjem svetu.
Plezanje po sveči je zares izredno nevarno, saj je očitno počila v spodnjem delu, kjer naj bi se stikala s podstavkom, ki pa je precej snežen in očitno tudi votel – s spodnjim delom sveče vred, ki je bila videti precej trhla. Premik sveče in “tal” je najbrž dovolj očiten znak za umik.
Obisk Sinjega slapa v soboto je opisala že Alina, sama pa sem z Rajkom Lotričem in dvema njegovima prijateljema iz Češke v petek po službi (spet) skočila v Tamar. Z Rajkom sva preplezal Centralni slap, Čeha pa Votlinca. Še vedno sta narejena tudi Desni in Sveča, le da je ta na vrhu zelo tanka.
Ledna
Foto: Marko, Rajko, Marta
Komentarji