Veliki ponedeljek je verjetno edini ponedeljek v letu, ki se ne vleče ko kurje črevo. In če je vreme ta pravo, ga je treba izkoristit in nekam jt.
Na Olševi sem imel letos zamerkan še obmejni žlih in sm šov pogledat v tste konce, prej da čisto poramam škije v kot. Od konca vlake se ne da več zapelat navzdol po snegu, vigred že dela svoje. Škije so nato še dvakrat rajžale na ruzak: pr prvem skoku, drugega se da fajn obvozit po zahodni strani, in v ožini pod grebenom. Tam je plaz južnega snega pošobo pobočje do podlage in mi je bvo na trenutke kr žal, da nimam krampižlarjev zravn. A je bil cepin čisto zadojst, da sm ob strani prpiko na sedlo med Govco in Oblim vrhom. Kr neki prometa je bvo po planinski poti od Potočke zijalke na Govco.
Navzdol je bva bolj betonska škijarija in je bvo treba kr ahtat. Razen dela v krnici bo šva hitro v pozabo. A davo se je prpelat čisto do podna. Pol pa spet peš v breg, do avtija na Govševi planini in domo na zaslužen žegn.
Še en lepo preživet dan v bregih za konec letošnje s snegom bogate zime.