… v doline Kamniško-Savinjskih Alp.  V Logarsko in v Robanov kot, natančneje. Pa še to samo do slapov, a ne zaradi slabih razmer ali naše lenobe, ti so bili naš včerajšnji cilj. Če se izrazim z najbolj znucanimi in povsod razumeljenimi besedami: led je zakon! 

 Andrej in Metka sta si zaželela najine družbe (Janove in moje) – zgolj zato, da sta lahko potem lenuharila na zadnjem sedežu avtomobila ;)  – tako da sva družno z njima počakala na navezo Domen & Domen v Zadružniku, kjer je bil posvet o nadaljnjem poteku dneva.Vam povem, tale Andrej res ni od muh, vsega se loti (no, to itak že vemo) – svojo ljubezen je pritegnil v svoje zimske vodne športe in kot kaže, je Metka prav uživala v Strannerbachu prejšnjo soboto, saj sta včeraj preplezala Palenka in enega od Ivovcev, vožnja domov pa je bila polna lednih načrtov …  Naneslo je, da sta Andrej in Metka želela biti malo sama (res ne vem, zakaj bi se kdo želel odreči naši družbi …), mene pa je, ko smo izvedeli, kakšne so razmere v slapovih, ki so bili v načrtu, zamikal lepotec Lopčki. Vanj sem kar malo zaljubljena in najbrž se ga ne bom nikoli naveličala. Fantje (beri moj harem) ga še niso plezali, tako da jim je bila moja želja prav po godu.Zaljubljenca sta se torej spravila v Palenk in Ivovca (o podrobnostih ne morem pisati najmanj zaradi dveh razlogov), z Janom pa sva se preselila k navezi D & D.           V Lopčkem je bila malce gneča, ampak se je splačalo gužvati – dobro je narejen, led je bil ravno prav mehak, da je zgrabil vse, kar si zapičil vanj, in zares smo vsi štirje krepko uživali.