Evo, po dveh mesecih hibernacije se pa tudi jaz vračam z polno paro, z novimi cilji, z veliko več modrosti, ter nove volje. Res je bil čas, nazadnje smo jaz, Jan, Petra lezli Micin steber v Raduhi.

V glavnem, ta vikend je v Paklenici bilo zelo pestro. Kar se našega ferajna tiče, moram povedati, da se nas že vrjetno dolgo ni toliko zbralo na kakšnem dogodku. Tudi Črn(čanski) ferajn je bil aktiven, tako da je bilo še bol pestro ( posebej ob večerih) ,pa tudi v steni seveda.

Kar se plezanja tiče, smo bili aktivni, vsi smo v treh dneh splezali vsaj eno smer. Plezale so se klasike, pa tudi kakšna bol začinjena v tem bodo mogoče poročali drugi. V glavnem, bili smo aktivni, od mladih, do rosno mladih. Všeč mi je bilo predvsem to, ko se mladi in rosno mladi združimo, si izmenjujemo različna mnenja, delimo zgodbe, trenutke. Najbolše zgodbe seveda povejo rosno mladi, kako je bilo v starih časih, ravno v paklenici, ko še ni bila tako obljudena kot danes. Ko si lahko prisluhnil naravi, zdaj pa je kot ena velika zmeda, ampak vseeno, najpomembnejše ostaja in to je skala.

Meni osebno je bil najbolši dan plezanja drugi dan, ko smo se js, Irena, Fižola podali v centralni kamin. Smer je lepa, plezljiva, proti vrhu precej zlizana ampak nič za to. Mislim da se dobro ujamemo kot naveza. Celotn vzpon pa je popestril prav scenarij z vrha, malboro rdeč in mandarina. Ko smo sestopili pa smo povohali še malo stare place, tam kjer je bil včas tabor pod aniči kuk. Lepo je bilo poslušati Ireno in Fižolana, kako obujata stare plezalske spomine.

To sicer ne pomeni, da z drugimi ni bilo fajn, ampak mogoče sem samo tak človek, da imam rada takšno vzdušje.

Ob večerih smo se tudi kr pozabavali, nekaj popili, ne preveč, ter kako rkli. Ugotovila sem tudi da imam pomankljivo znanje kar se tiče koroških pesmi, me je bilo kr malo sram, ko so črnčanski pobi tk peli, js pa nism znava.

“Vrži še en pacu gr na vojgn, dčva”

Skratka, zelo sem vesela, da so se spet zapisale tako lepe zgodbe, polne dobrih trenutkov, upam da se v kratkem spet odvije podoben dogotek.

Zdaj pa z polno paro naprej! Mislim sicer, da so bile to zadnje letošnje skalne smeri, saj je v naših hribih že kr malo zasneženo, tako da bo čas da nabrusimo cepine in dereze! Kumaj čakam❄

Da ne pozabim omeniti, da smo se nekateri tudi malo osvežili v morju, ki je imelo pičlih 15°C.

Paklenica-2022 Uspehi Tanje Glušič na mednarodnih tekmah v letu 2021 Paklenica