Že na vrhu je potekala debata, o tem, kako bi bilo najbolje začeti tole objavo!? Takrat je Martina, slavna pisateljica objav na AK Ravne ( in menda tudi na GL) in zdaj ena izmed nadebudnih tečajnic, ugotovila da  se takšne sestavke začne s dobrim starim “PA SMO ŠLI”!

In res smo šli. Saj ne vem točno koliko nas je bilo (nas Boris ni postavil v vrsto in preštel), smo pa sestavljali kar lepo četico.

Vzpon smo zaradi pomankanja snega v žlebu začeli bol turistično, s sprehodom po planinski poti iz Tople proti Knipsovemu sedlu. Če odštejemo prelep razgled, ki se nam je odprl, ko smo prešli zgorno mejo oblačnosti in depresivnega vremena, 1500m, je bil ta naš sprehod navadna matrarija :)

No, potem se je končno začelo malo bol zares..komanda je bila: “cepine vn!” … sledil je dolgo pričakovani spust v grapo, nekaj demonstracije pravilne hoje z derazami in že smo en za drugim šibali proti vrhu…spet matrarija…Aja, plezali smo Žlih skozi vrata (kateremu smo domnevno dodali novo izstopno varjanto( čakamo da Miha potrdi oz ovrže domneve)

Ko je cela delegacija dosegla vrh smeri, je bil čas da poiščemo svoj kotiček pod soncem, sledila je MALCA..ok umes so potekale tudi demonstracije izdelovanja varovališča v snegu, zaustavljanja s cepinom in spusta po vrvi, ampak to so bile ob čokoladi, ki ima na ovitku narisano vijolično kravo in Jafa keksih, čisto drugorazredne teme..ne resno, kolikor sem uspel opaziti, je bila delovna vnema velika in upam, da si je tu in tam kdo tudi kaj zapomnil.

Po končanem sončenju na grebenu je sledil še marš v dolino in šus domov…

Janko

Peca