V soboto 25. junija smo se ob šestih zjutraj zbrali na parkirišču nasproti Spara na Ravnah in krenili proti Bohinju. Tabora se nas je udeležilo 19 in sicer Zala, Daša, Jaka, Andraž in Vid (iz skupine B), Neli, Monika, Sara, Tina, Zan, Leja in Jure (iz skupine A) ter Andraž, Gregor, Živa in spremljevalci: Miha, Brane, Domen in Simona.

Vsi udeleženci tabora na vrhu Slatnika (1609m)

Prvi plezalni dan smo preživeli v plezališču Bohinj. Še dobro, da smo bili zgodnji, plezalcev je bilo namreč veliko. Kar zagnani so bili naši najmlajši, za nekatere je bil to sploh prvi poskus plezanja v skali. Jezila jih je le čelada, ki je do 14. leta obvezna in tako se je kar naprej slišalo: “Čelado na glavo”.  Vendar prave kondicije za celodnevno plezanje seveda ni in kaj hitro se je prikradla utrujenost. Po plezanju smo šli do jezera na sladoled in sprehod, nekaj pogumnih je zaplavalo v jezeru, nekaj pa jih je samo namočilo noge, Zan pa glavo in majico. Potem smo se odpeljali na Soriško planino, kjer smo prespali v Litostojski koči. Večerja (dunajski zrezki in pomfri) se je vsem prilegla. Čeprav smo mislili, da so že vsi utrujeni, se je izkazalo, da večina še ne, saj so tekali po smučišču gor in dol. Zjutraj smo se po zajtrku podali na Slatnik (1609 m), potem pa smo se odpeljali v Bohinjsko Belo. Ne vem, kaj je večino tako utrudilo, mogoče pohod na Slatnik, saj je bilo veliko manj zagnanosti za plezanje, kot prejšnji dan. Je pa Gregor splezal smer Nazaj k naravi 7c/c+.  Maček (ki se nam je pridružil v soboto zvečer s svojo družino) in Miha sta preplezala smer Hot dog 7a/a+, potem jima je še Zan pokazal, da to zmore tudi on.

Preživeli smo lep plezalni vikend v Bohinju in upam, da ga bodo še posebej najmlajši ohranili v lepem spominu.