Letošnje krompirjeve počitnice so se bližale in zato sva se z Andražem odločila, da greva v Osp. Ko sem se neki cajta povsod hvalo, da greva za počitnice v Osp, sem ugotovil, da je tja namenjen tudi Jani. Kar kamen se mi je odvalil od srca, ko mi je Jani povedo, da lahko z Andražem namesto da zmrzujeva v kampu,  kamot spiva v Škofijah, kjer je on zrihto prenočišče. Mama in ata sta si za letošnje počitnice izbrala drugo avanturo in čudoma tokrat ne plezalno. Namreč, za dvajset obletnico poroke sta se z bicikli iz Ospa podava po Istri do Rta in nazaj.

Uff, jaz kaj takega že ne bi poskuso. Ampak onadva sta pač in ja, uspelo je. Prekolesarila sta kar 270 km. Po slikah sledeč sta se imela res kul.

Medtem, ko sta se onadva podiva po Istri,  je pa naju navijalo v Mišji peči in v luknji v Ospu. Anja in Jani sta plezala v Črnem Kalu in Vipavi. Moram reči, da ima Andraž res smolo, saj je na najinih plezalnih počitnicah zbolel in je zaradi bolezni plezal lažje smeri. Sem pa zato jaz  plezal kar za obaJ. Razpon moje lestvice preplezanih smeri je bil od 5c do 8a+. Moji najtežji trije vzponi so: Trojanski konj 7c+ z rdečo piko, Troja 8a+ z rdečo piko in pa prvi 8a na pogled tako zame in mislim, da tudi za naš klub, Active discharge. Če dobro pomislim bi lahko na seznam z malo več sreče pripisal še kakšnih pet 8a-jev, ki sva jih z Andražem padla le komplet pod vrhom. Pa dobro, sma si jih prišparala za naslednjičJ.  In ja, ker je moj ata v prvi vrsti še vedno plezalec, sta zadnji dan z Janijem v Ospu splezala Medota in Žago 5c/6a. Imeli smo se res fajn škoda le, da je vmes prišla bolezen.

Gregor Vezonik