V soboto 5.2, smo se tečajniki alpinističnega kluba Ravne na Koroškem odpravili plezat led, našo majhno skupinico tečajnikov so krasili tudi člani prejšnje alpinistične šole.
V lepem okolišu Mojstrane, katere lega ponuja pogled na ene izmed najmogočnejših gora v Sloveniji, smo popili kavo, čeprav mislim da nihče ni pil espresso-na, je bil pa to vsaj način kako smo kavo morali popiti, saj je naš načelnik Jan.Š sporočil da je že tam.
Mlačca ponuja plezanje od 30-40m visokih slapov različne težavnosti. Nekateri tečajniki so najprej povadili manever spusta po vrvi, nekateri pa smo splezali že kak slap. Še pred tem, pa smo se pogovorili v osnovi lednega plezanja, torej sami tehniki, ( trikotnik, pete morajo biti nekoliko povešene, nesmejo biti nad kotom 90°C)
Po nekaj časa, ko smo že vsi kaj splezali, je prišel del, kjer smo se naučili vrtati ledne vijake, naučili smo se tudi zakaj imajo takšno konstrukcijo kot jo imajo in čemu le ta služi.
Nato je sledil premor, za malco in pa seveda plezanje, ki je bilo prav zares zabavno, v naših hribih takšnega plezanja pač ni, saj se redko kdaj tvorijo slapovi na takšen način da lahko cepin samo zatikaš( skozi celoten slap), da ne bo pomote. Skratka, izstopala je ena linija, z zaveso, ki je bila precej previsna. Večina moških pri tem ni imela težav, saj je ključen del prestop, ki pa je najbrž veliko bolj enostaven če si večji. Takšna smer v hribih bi bila vrjetno zelo težka, no ampak nakoncu se mi je uspelo zbasati črez njo, tudi če sem majhna in na prvi odtis delujem (ne) močna. Zelo impersionirala me je Nataša, ki je splezala eno izmed težjih linji, desno od zavese. Linja je vodila preko previsnih gobic. Seveda, je zdaj moj fokus na ženskih dosežkih, pa glede na to da so nekatere tečajnice plezale prvič v ledu, ste se zelo dobro odrezale! Res sem vesela, da je vse potekalo gladko, brz težav, vsi smo se domov vrnili nasmejani. Tudi moški ste razturali seveda! ( ampak tudi ženske zmoremo)
Upam da nisem pozabila dodati od koga slike. Skratka, izdelovali smo tudi abalake, mislila sem da je težje kot pa se je na koncu izkazalo da je.
Po končanem uspešno zaključenem lednem delu, pa smo odšli še na zasluženo pivo,( ali čaj), ter na pizzo. Bila je kar velika, ampak dobra. Zaključili smo kot se spodobi. Del ekipe je ostal v Julicih, menda so se podali na malo Mojstrovko ( po Kajinih informacija).
No, majhen del ekipe ( jaz), pa smo se naslednji dan že precej zgodaj odpravili na Tursko goro, razmere so za prste oblizniti, sneg je tako trd,da si lahko vanj zapiknil le sprednji del dereze. Kot da ni bilo dovolj, da sem prejšnji dan cel dan plezala na konicah prstov, sem to delala še drug dan ( Bolečina je zagotovljena). Na vrhu pa so pihali hurikanski vetri, res zelo močni, enkrat je celo prišel tako močan sunek, da sem morala počepniti. No, ampak tako za predstavo, na Annapurni je to še kakšne 60% huje, kot pa v naših Alpah.
Gore so fajn!
do naslednjič…
Komentarji