Že malo naveličani plastike in hal, se tokrat odločimo drugače – gremo plezat v Osp!!!

Kljub pomislekom, da bo spodaj slabše vreme kot pri nas (napoved vremenarjev), pa GUŽVA, se izkaže, da smo zadeli terno. Vreme tako, da ga vikaš, nobene, ampak res nobene gužve, čista fantazija :). Naštimamo si opremo in že tipamo skalo. Kak fajn občutek, ko v začetku februarja plezaš v topli skali v kratkih rokavih, si v glavi prepevaš svoj najljubši komad, na ustih pa nasmeh do nebes.

Plezali smo od lahkih, do malo težjih smeri – vsak po svojih močeh in sposobnostih. Ta boljši so bili v Miški, ostali pa v Babni. Tečajniki tut razturavajo, tk da bom mogla čez kak teden že prosit koga, če mi vpne kakšno težjo smer, da jo bom lahk na top roap zlezla ;). Res, vse pohvale.

Sonce se je kmalu začelo poslavljat, zadnje čarobne barve smo še opazovali skozi okno Viki burgerja, potem pa on the road again.

Luštno je blo, baterije smo si nafilali, tk da bo zdržalo do sobote, ko se upam, spet skup kam odpravimo.

Kaj so lezli ˝maherji˝ v Miški, pa naj povedo sami. Vem, da je šlo na nož.

LP;Martina

P.S.  Špiler, hvala za slike.