Prva uradna zimska tura tečajnikov

Prejšnjo soboto, sem se odpravila na Raduho z namenom, da bi dan pred našo turo kaj splezala, ampak so bile razmere res precej slabe. Ko sma s soplezalcem priša do Grohalta je začelo deževati. Deževalo je ravno tako dolgo, da se je sneg čisto ojužil, spodnja plast je spustila, zraven pa je bila še dodatna plast, ki je padla mislim da prejšnjo sredo. Malo sma počakala, če bi slučajno nehalo deževati( kasneje je začelo snežiti). Odpravila sma se proti smeri, ampak že na melišču pod Durcam, sma se odločila da ni najbol pametno da se odpraviva v smer. Modra odločitev. Namesto plezanja sma pod balvani, v katerih so navrtani svedrovci vadila manevre. Zabavno..

Kasneje se je soplezalec odpravil domov, jaz pa sem ostala. Dolg čas mi ni bilo, saj so imeli na Grohaltu ravno tečaj za planinskega vodnika ( ali nekaj takšnega). Polona in Slavko sta imela kar precej dela, zato sem jima ponudila pomoč in tega sta bila najbrž precej vesela. Tudi meni je bilo v veselje.

Naslednji dan pa sem v topli sobi, pričakala inštruktorje in tečajnike. Vreme je bilo zelo lepo ampak razmere pa se niso izboljšale. Zagazili smo proti Lanežu vsak se je podal v kakšno grapo. Jaz sem plezala s Fižolo in Ireno. Plezali smo mislim da Mišino grapo. Ker je grapa precej kopna, smo v njej našli skok( dolg približno 10m). Še pred skokom, pa smo hoteli potegniti svojo varjanto, nekakšna prečka, ki pa nas je kr “zavedla”, saj se je na koncu izkazalo da tam ni naravnega prehoda. Zato sem splezala nazaj dov ter potegnila čez skok. Pri sidrišču sta že čakala Domen in Leon, ki sta preplezala Detektivsko grapo in sestopila po Mišini. Ko se je kratek dry tooling aka praskanje za šodrom že končalo, mi je Domen ponudil gurtno, da sem lahko hitro povarovala Ireno in Fižolana, saj sta bila že precej premražena.

V bistvu je prišlo do nesporazuma, ker sta Leon in Domen uporabila našo vrv da sta se ob njen spustila po skoku, to je nekoliko zmotilo našo komunikacijo in se nismo vredu razumeli. No potem ko je Irena majstersko priplezala čez skok (brez derez) in fižola za njo sem jima povedala kaj je bilo, tako da smo nesporazum hitro rešili. Nato pa smo potegnili štajerca do vrha grape. Pred nami so bili Vinko , Olga, Karin, zato je vse skupaj kr trajalo. Sestopili smo čez Durce.

Po turi smo kot vedno naredili analizo, popili topel čaj in pomalcali. Razmere za plezat niso bile dobre pa dobro. Ko smo se odpravljali domov smo nad kmetijo Bukovnik doživeli prav poseben trenutek, saj se je svetloba prav posebno lomila iz ven Kamniških alp, zato so nastale kr dobre fotografije.

posebna svetloba

Komentarji

Oddajte komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

9 + seventeen =

Preberite naš blog

Prebrskajte med več kot 1500+ zapisi na našem blogu.