Preden začnem z opisovanjem včerajšnje plezarije, bom dodala še kronološko poročilo z alpinističnega tabora Koroških klubov. Na žalost sta se tabora udeležila samo dva. Vreme v Arcu nam ni bilo namenjeno. Nič hudega, ravno tako je bilo zabavno.
Kronološko poročilo:
1.dan; fleks and reks/ 120m-5c
Frau Bluher/120m-6a Plezala sma Alina in Jež
2. dan
Zelo poučen dan, plezanjem z gospodom Blondijem, bivšim inštruktorjem z AK Črna, upam, da ko bom jaz toliko stara bom še vedno v takšni formi kot je Blondi.
Sjeverno rebro-4b/170m
Oprosti mi pape- 4a-100m
3. Dan
V bistvu še zdaj nevem kako se smeri reče, tako da
?/ 120m-6a/6a+ Plezali smo Matic, Davo, Alina
PECA- VIGREDNA SMER
Včeraj, v nedeljo 23.05.2022 pa smo se Alina, bivši G.Špiler, ki ga lahko danes kličem že Špilč, Mitja, Petra, Jan odpravili plezati v južno steno Pece imenovano tudi Kordeževa rama. Sama sem v omenjeni plezala prvič. Name je že na pogled naredila poseben vtis, strma stena, sive monolitne kamnine. Zdaj se ne čudim zakaj je bila mnogim, tudi vrhunskim alpinistom to njihova najljubša stena. Ponuja res zelo dober poligon za trening, ne le to,ampak tudi za pocukrano romantiko, katera me je po vsej vrjetnosti prevzela, tako prevzela, da to vpliva tudi na moj slog pisanja, ko se spominjam včerajšnega dne.
S tovariši smo se dobili pri odcepu za zavarovano pot. Prejšnji dan sem imela tudi prvi delovni dan na Peci, luštno, če odštejem nekaj malenkosti, naprimer “planinci”, ki ob treh v jutru nabijejo glasbo tako na glas, da so najbrž vse živali pobegnile na kakšno drugo planino.
Skratka, lahko bi rekli da smo na melišče priplavali, saj nas je na dostopu spremljala megla, ki se je na “fuzbal placu” razblinila v neskončno morje belih oblakov. Le vršaci Kamniških alp so na vsake toliko nerodno pokukali iz za megle, kot nekakšni otoki.
Naveza Mitja-Petra je plezala Pripravniško smer. V njen sta naletela tudi na kakšen kar konkreten skok z malo manj klini. Mitja je po tem, ko je hotel izpeti komplet s sabo potegnil še klin.
Naveza Matej-Jan in Alina-Špilč, pa smo se podali v zloglasno Vigredno oz spomladansko smer. Pred nami smo srečali še navezo s Celja.
Imeli smo nekaj težav z orentacijo pri samem dostopu, zato se je naša tura podaljšala. Lahko bi rekla, da je za to kriva megla, seveda je nekaj malega na tem, ampak to ni glavni razlog. V smer smo nato vstopili tako, da smo prečili skrajno v levo. Čakali sta nas dva raztežaja prečke. Nato smo se znašli pod lepo zajedo. Pod raztežajem zajede sem pustila črn klin, v njegovi neposredni bližini se nahajata tudi dva stara,doma izdelana klina z rinko. Čeprav sem Špilču ponudila vodstvo v raztežaju zajede, je zavrnil in zajedo nato zelo lepo splezal, bravo stari maček Špilč. Moram pa opozoriti, na kamen ki bo kmalu zgrmel v dolino. Ta se nahaja proti koncu zajede, previdno :) Sledil je raztežaj čez previs. Zelo lep majhen odsek, ki je nekoliko krušljiv, vendar so v njem kar trije klini, ki so tam že tako dolgo, da so najbrž postali že del Pece. Po tem raztežaju z veliko trenja prispemo do vpisne knjižice. Za tem pa sta še dva raztežaja lažje plezarije aka poplesavanja po travah in skrotju z izjemo enega prehoda preko gladke plošče.
Z vrha so bili pogledi fenomenalni. Bil je zelo lep dan, v ostenje Kordeževe rame pa se hitro vrnemo.
Komentarji