Letošnja izbira za prvomajske počitnice: Saint Leger, majhna vasica pod slavnim Mont Ventouxom, znanim predvsem po ubijalski etapi francoskega toura (no, nekateri te kraje poznajo tudi po vrhunskem vinu, sama ne spadam ravno v to kategorijo). Nam plezalcem pa je Saint Leger bolj kot po ovinkastih strmih cestah in vinogradih znan po noro dobrih smereh. Z Domnom sva tam preživela 10 dni in uživala v plezanju dolgih smeri (tudi do 40m) v katerih je vsak našel nekaj zase, poličke, kapnike, sloperje, dolge gibe, sonce, dež,… VSE. Najbolj sem bila presenečena nad dejstvom, da v plezališču lahko plezaš res V VSEH vremenskih pogojih. Sicer pravijo, da je poleti tam že prevroče, ampak se tudi v največji vročini najdejo smeri in sektorji, ki so v senci. Tudi v dežju se brez problema pleza, saj večina smeri ostane suhih.
V 7 plezalnih dneh sem preplezala okoli 40 smeri do 8a, naj omenim najpomembnejše:
na pogled:
L’ assiete c’est plus 7c
Le voleur de pesanteur 7c
Les rifougneurs 7c
…
v 2. poskusu:
La fuite en avant 7c
Magne ton cul, pas ma voie 7c+
FFMEUH 7c+
…
V nekaj poskusih pa sem preplezala tudi smer Spit bouse 8a.
Sicer so se mi nekatere smeri zdele nekoliko težje kot lani v Španiji, vendar sem z izkupičkom smeri zelo zadovoljna in upam, da me bom letošnje leto prilezla še kakšen plus, dva višje po ocenjevalni lestvici.
V St. Legerju bi lahko ostala še veliko dlje, nepreplezaih smeri je še OGROMNO, vendar so naju delovne obveznosti pregnale domov. V Provanso (najverjetneje Ceuse) pa se vrmeva julija.
Fotoreportaža sledi.
Lep plezalni pozdrav,
Katja Planinc (Five Ten)
Komentarji