Včeraj sva se z Vinkom Moličnikom na pol nenadejano srečala pri Bukovniku. Še ravno pravi čas. da sem iz avta vzel plezalni pas in čelado, drugo je tovoril Vinko. V prijetnem vremenu sva suvereno opravila z lahko smerjo. Edino kar me je zmotilo je bilo, da nisem videl svedrovca tam, kjer sem misli, da mora biti. Bom pa drugič ponovno pogledal, če se mi je popravil , drugače pa zavrtal še katerega.

Andrej Špiler

Vinko varuje pri vstopnem svedrovcu

Moj pogled na Vinka, od spodaj

Vinko pleza proti vrhu "konice"

Avtoportret na robu stene